Stanje, ko nam je ravno prav toplo, imenujemo toplotno ugodje. Poleg same temperature zraka v prostoru vplivajo na ugodje še vlažnost in hitrost zraka, sevalna temperatura obodnih površin (predvsem sten in tal), pa tudi aktivnost posameznika in debelina njegovih oblačil.

Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) temperatura v bivalnih prostorih ne bi smela nikoli pasti pod 18 ⁰C. Seveda so temperature, ki jih želimo dosegati v stanovanjskih zgradbah, precej višje. V dnevni sobi in jedilnici, torej v prostorih, kjer ljudje večinoma sedijo ali se malo gibajo, skušamo zagotavljati temperaturo okoli 22 ⁰C. V kuhinji je lahko temperatura tudi za kakšno stopinjo nižja, malo zaradi dogrevanja ob uporabi pečice in kuhališča, malo zaradi samih dejavnosti, ki so vsaj delno povezane z gibanjem.

Življenjska doba ljudi se iz leta v leto povečuje, s starostjo pa se veča tudi možnost poškodb, zlasti zaradi padcev. Večina nesreč se zgodi doma, kjer se ljudje počutijo bolj varne in so manj pozorni kot v manj znanih okoljih. Najbolj nevaren prostor v stanovanju pa je kopalnica, zato ji je treba nameniti prav posebno pozornost.

Glavna razloga za padce v kopalnici sta zdrs in porušeno ravnotežje. Prvi razlog je pogojen bodisi z drsečim površinami bodisi z ovirami, ob katere se spotaknemo; drugi pa je pogosto posledica vrtoglavice, ki nastopi ob spremembi telesnega položaja. Kopalniška opravila potekajo ob uporabi treh ločenih kosov opreme: straniščne školjke, umivalnika in kadi ali kabine za tuširanje. Kritičen moment pri vseh treh predstavlja predvsem tisti del, ko lahko zaradi premikanja izgubimo ravnotežje.

Priprava hrane in skrb za osebno higieno sta vsakodnevni opravili, ki starejšim povzročata največ težav, in to deloma zaradi specifičnih – večinoma stoječih - položajev in gibov, pa tudi zato, ker v obeh primerih uporabljajo roke. S tem starejši izgubijo dodatno oporo in ravnotežje, kar je eden najpogostejših vzrokov za padce.

Da bi se temu izognili, je dobro vnaprej predvideti kritične točke v stanovanju in jih urediti tako, da ne predstavljajo ovir za nemoteno življenje. Na prvo mesto postavimo varnost in enostavnost uporabe, pa naj gre za obliko kuhinje, razpored naprav in pripomočkov ali položaj shrambe. S staranjem človek postane manj gibčen, čuti niso več izostreni, raven pozornosti in potrpežljivosti se zmanjšujeta, prav tako se poslabša ravnotežje. Človek se manj giblje in več časa preživi sede, saj tak položaj dojema kot bolj varnega.

Čeprav se načrtovalci dobro zavedamo, da različne starostne skupine zahtevajo pri oblikovanju bivalnega okolja različne rešitve, pa se v praksi pogosto zatakne. Namensko grajeni objekti se dobro prilagajajo potrebam starostnikov, težave pa se pojavijo pri prenovi starih stanovanj.

Prenove se lotimo z vprašanjem, katere so omejitve in kakšne so potrebe stanovalcev. Medtem ko se človek v srednjih letih skoraj ne zaveda nekaterih vsakdanjih opravil (oblačenje, umivanje, hranjenje, gibanje po stanovanju), pa starejšim predstavljajo velik izziv. Kadar jih lahko opravljajo sami, je smiselno razmisliti o tem, da namesto selitve v dom, potrebam starejših prilagodimo stanovanje, ki so ga navajeni in kjer lahko varno in udobno živijo naprej. Z leti so omejene tudi gibalne sposobnosti.

Kadar opremljamo stanovanje, po navadi izbiramo tako, da se materialov in barv ne naveličamo že po prvem letu. Še posebej smo pozorni pri kuhinji in kopalnici, kjer pohištva ne moremo prestavljati. A barv in vzorcev se sčasoma vseeno naveličamo in tako kot pri osebni garderobi, lahko tudi pri opremi stanovanja marsikaj popravimo z dodatki.

Najhitreje gre z novimi zavesami, usklajenimi z blazinami, morda dokupimo še kak manjši kos pohištva in vse skupaj zaokrožimo z ambientalno svetilko. Druga možnost je, da se lotimo beljenja. Pravzaprav beljenje niti ni pravi izraz, saj stene že dolgo niso zgolj bele. Se je pa poimenovanje ohranilo še iz časov, ko so naši predniki – predvsem na podeželju - premazovali stene z apnom, kar je imelo poleg estetskega tudi higienski učinek, saj so s tem uničili morebitne plesni, preprečili razmnoževanje škodljivcev in tako rekoč razkužili svoje...