Redna uskladitev pokojnin za leto 2021 bo že ta mesec v višini 2,5 odstotka, z marcem pa bo malenkost višji tudi dodatek za pomoč in postrežbo, je na decembrski seji potrdil svet Zpiza, ki je tokrat obravnaval še nekatere druge pomembne dokumente zavoda.

Uskladitev pokojnin je zelo pomembna za ohranjanje njihove realne vrednosti. Pokojninski zakon ZPIZ-2 določa, da se redna uskladitev pokojnin izvede enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v državi. Pri tem je upoštevanih 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 40 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin v preteklem letu. V letu 2021 uskladitve ni mogoče izvesti po teh pravilih, kajti ukrepi, sprejeti zaradi omilitve posledic epidemije Covida-19, so v znatni meri...

Zaradi spremenjenih razmer, ki jih je povzročil izbruh koronavirusa, je več sredstev za pokojnine prispeval državni proračun. Svet ugotavlja, da je poslovanje zavoda v danih razmerah uspešno. Ta mesec pa bo upokojence razveselila še izredna uskladitev pokojnin za dva odstotka.

Svet zavoda je na oktobrski seji razpravljal o polletnem poročilu poslovanja zavoda in bil seznanjen tudi s podatki za obdobje od januarja do septembra. Ugotovil je, da je poslovanje v danih razmerah uspešno. Zavod je imel 4.466.339.907 evrov dohodkov in 4.463.305.833 evrov odhodkov, kar pomeni presežek dohodkov nad odhodki v višini 3.034.074 evrov. Še spodbudnejše pa je, da je redno izplačeval vse svoje obveznosti. K temu nedvoumno prispeva tudi konstruktivno sodelovanje z ministrstvom za finance in ministrstvom za delo, družino in socialne...

Lani so prispevki za socialno varnost znašali kar 81 odstotkov vseh dohodkov pokojninske blagajne in so predstavljali najvišji delež po letu 1996. Posledično je bil potreben nižji prispevek iz proračuna, in sicer 18,5 odstotka, kar pomeni 918.449.644 evrov, medtem ko je bil najvišji leta 2014 in je znašal več kot milijardo in pol. Letos to sliko precej spreminja koronavirus, zato se mnogi sprašujemo, kakšna bo prihodnost upokojencev.

Od leta 2013, ko je bilo povprečno število zavarovancev 833.121 (najnižje v obdobju od 2010 do 2019), je to število postopoma naraščalo vse do leta 2019, ko je znašalo 960.755. To je ugodno vplivalo na razmerje: število zavarovancev na enega uživalca pokojnine. Od leta 2013, ko je to razmerje znašalo 1,38 (najnižje v zadnjih 10 letih), je postopoma naraščalo in v letu 2019 znašalo 1,55.

Finančna uprava (Furs) je lani v primerjavi z letom 2018 pobrala za 7,2 odstotka več prispevkov za pokojninsko blagajno, kar je svet Zpiza ocenil kot zelo dobro in se zavzel za še večjo učinkovitost sistema pobiranja davkov.

Poročilo Fursa so med drugim obravnavali na junijski seji sveta Zpiza, ki je bila zelo pestra tako po svoji vsebini kot tudi po sami kritičnosti. Svet zavoda je pozitivno ocenil poročilo in izrazil pohvalo za dosežene rezultate. Furs je namreč organ, ki v skladu z veljavno zakonodajo opravlja nadzor nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja vseh davčnih obveznosti tudi obveznih prispevkov za pokojninsko blagajno, zato svet posveča posebno pozornost njihovemu vsakoletnemu poročilu.

Glavni vir dohodkov pokojninske blagajne so prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki jih plačujejo zavarovanci in delodajalci. Največ jih prispevajo zavarovanci, ki že dolgo časa plačujejo prispevke po višji prispevni stopnji kot delodajalci. V neugodnih gospodarskih razmerah je bil namreč sprejet t. i. začasni ukrep, ki je postal očitno stalni ukrep. Ker se zavedamo, kako pomembni so zavarovanci za dolgoročno finančno stabilnost sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, poglejmo podrobneje številke iz poslovnega poročila Zpiza za leto 2019.

Svet Zpiza je na seji sredi februarja razpravljal tudi o uskladitvi pokojnin in drugih prejemkov, ki se bodo s februarsko pokojnino redno uskladile za 3,2 odstotka. Na sistem usklajevanja, ki ga določa ZPIZ-2 in je pomemben za ohranjanje vrednosti pokojnin, odločilno vplivata dva parametra – rast povprečne mesečne bruto plače in povprečna rast cen življenjskih potrebščin.

Zakon določa, da je treba upoštevati rast povprečne bruto plače, izplačane za obdobje od januarja do decembra preteklega leta, v primerjavi z obdobjem od januarja do decembra leto pred tem. Isto obdobje se upošteva tudi pri rasti cen življenjskih potrebščin. Za uskladitev pa pride v poštev le 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače, pri cenah življenjskih potrebščin pa 40 odstotkov. Zakon tudi določa, da je uskladitev pokojnin izražena v odstotku in je seštevek obeh ugotovljenih delnih rasti. Zakon ima še pomembno varovalko, saj določa, da uskladitev pokojnin ne more biti nižja od ugotovljene polovične rasti cen življenjskih potrebščin.

Finančni načrt Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leto 2020 predvideva višje dohodke in odhodke v višini 5.827.793.615 evrov. Davčni dohodki se še povečujejo in predstavljajo 81,7 odstotka vseh dohodkov, razliko bo prispeval proračun. Zaradi povečanja števila upokojencev in predvidene uskladitve pokojnin bodo višji tudi odhodki. Glavnino odhodkov za pokojnine predstavljajo starostne pokojnine. 

Na decembrski seji je svet Zpiza razpravljal o enem najpomembnejših dokumentov za njegovo delovanje, tj. finančnem načrtu zavoda za leto 2020, in ga tudi sprejel. Pri pripravi tega dokumenta je moral zavod upoštevati številne zakone, makroekonomska izhodišča iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2019, Umarjevo oceno realizacije finančnega poslovanja v letu 2019 in projekcijo uživalcev pravic v letu 2020. 

Drugo leto zapored se bodo pokojnine uskladile redno in izredno. Januarja je redna uskladitev znašala 2,7 odstotka, decembra pa se bodo pokojnine uskladile še izredno, in sicer za 1,5 odstotka. Odločitev vlade je na oktobrski seji z ugotovitvenim sklepom potrdil še svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz).

Ker marsikateri še vedno mislijo, da svet Zpiza odloča o višini uskladitev pokojnin, je prav, da pojasnimo, da o tem ne odloča avtonomno. Podlaga za izredno uskladitev je dana v ZPIZ-2, določneje pa jo je opredelil zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2018 in 2019. Le-ta določa, da se v letu 2019 pokojnine in drugi prejemki, razen letnega dodatka in dodatka za pomoč in postrežbo, poleg redne uskladitve izredno uskladijo v višini 1 odstotka, če bo gospodarska rast za leto 2018 presegla 3 odstotke bruto domačega proizvoda,...