-
Mrzle noge in roke niso značilne samo za zimski čas, mraz in sneg. Marsikdo se s to težavo srečuje ne glede na zunanjo temperaturo, vzrokov pa je več.
Pogosteje se pojavljajo pri ženskah, vendar tudi pri moških niso redek pojav. Vzroke za povečano pogostost te težave pri ženskah nekateri pripisujejo hormonskim razlikam med spoloma, kot je količina estrogena v telesu, pa tudi značilnostim presnove ter razporeditvi maščobnih in mišičnih tkiv v moškem in ženskem telesu, zaradi česar drugače občutimo mraz. Zunanji mraz je le eden od razlogov, ne pa edini. V mrazu se namreč podkožne arterije zožijo, da bi tako omejile razpršitev toplote po telesu ter tako možganom in srcu omogočile primerno temperaturo za pravilno delovanje.
-
Kakšni bodo naši domovi leta 2050?
Kakšne bodo hiše prihodnosti? Strokovnjaki so za britanski National House Building Council pripravili poročilo z napovedmi, kako se bodo spremenila naša bivališča v letu 2050. Iz daljšega poročila je mogoče izluščiti nekaj konkretnih predvidevanj: večgeneracijsko sobivanje bo vedno pogostejše, cene nepremičnin bodo rasle, življenjska doba se bo podaljševala in generacije ene družine bodo živele pod skupno streho. Ozelenjene strehe in balkoni bodo postali standard.
-
Zaprtost je nadloga, s katero se občasno sreča vsak. Razlogi zanjo se skrivajo v nepravilnostih črevesnega mišičja, v anatomiji črevesja ali težavah s prebavo, povezanih z encimi, hrano in nekaterimi bakterijami.
Pogostnost odvajanja se med posamezniki razlikuje, vse od dva- do trikrat na dan pa do trikrat na teden je še običajno. Blato je praviloma gladko in mehko ter se mora z lahkoto izločiti. Če odvajamo redkeje kot trikrat na teden, če se moramo pri tem močno naprezati ali če je blato trdo, pa že lahko govorimo o zaprtosti. Normalno blato vsebuje približno 75 odstotkov vode. Kadar je gibanje črevesa počasno, se blato dalj časa zadržuje v njem in postopoma izgublja vodo, ki se v telo absorbira iz debelega črevesa. Težave z zaprtostjo imajo pogosteje ženske in starejši, še posebej tisti z oteženo mobilnostjo. Na zaprtost vplivajo tudi psihosomatski dejavniki in jemanje nekaterih zdravil. Gibanje črevesja lahko pospešimo s telesno aktivnostjo, uživanjem hrane z dovolj vlakninami (polnozrnata žita, zelenjava in sadje) in pitjem večje količine vode.
-
Jesenski meseci prinašajo s seboj ohladitev in obdobje, ko se poveča pogostnost prehladov in drugih dihalnih obolenj. Prehlada sicer ne dobimo zaradi mraza, ampak zaradi virusov, ki se jim oslabljen imunski sistem teže upira.
Prehlad je nadloga, pri kateri se že v 12 urah po okužbi pokažejo simptomi, kot so zamašen nos, izcedek iz nosu in boleče grlo, kasneje se jim lahko pridružijo tudi glavobol, suh kašelj, vnetje sinusov in ušes. Ne moremo ga zdraviti, lahko le lajšamo njegove simptome. Pri tem si pomagamo z naravnimi pripomočki, ki so v ljudski medicini že dolgo znani. Pitje veliko tekočine ter uživanje hrane, bogate z vitaminom C, zeliščni čaji ter čebelji med in propolis pripomorejo k izboljšanju imunskega sistema ter lajšajo težave z vnetim grlom in dihali. Pri prehladnih težavah nam na zelo učinkovit in naraven način pomagajo tudi eterična olja, saj uničujejo toksine, viruse in bakterije, lajšajo kašelj in sproščajo mišice v dihalih. Najbolj učinkovite so kombinacije eteričnih olj, uporabljamo pa jih lahko kot inhalacije, masažno olje ali mazilo.
-
Kako proti osamljenosti?
Veliko starejših, zlasti starejših od 75 let, živi samih. Osamljenost je ena večjih težav, zato je zanje zelo pomemben občutek povezanosti. Stewart Mcginn, direktor angleške verige domov za starejše Baycroft Care Homes, je zbral nekaj nasvetov, kako naj sorodniki ravnajo, da bodo starejši laže premagovali osamljenost in se počutili bolj vključene v skupnost.
Ni boljšega načina, kot je preživljanje kakovostnega časa z njimi. Vsak dan eno uro obiska in pogovora ali nekaj ur skupnega izleta ob koncu tedna veliko pomeni, sploh če osamljeni nima veliko drugih obiskovalcev in je morda to zanj celo edina bolj poglobljena komunikacija v celotnem tednu. V časih, ko so mnogi prezaposleni, je pogosto zadovoljiva možnost že telefonski klic. Izmenjava vtisov in pogovor o dnevnih dogodkih, včasih že samo pozorno poslušanje so dovolj za to, da se osamljeni počuti bolj povezanega. Telefonski klic ima to prednost, da ga lahko opravimo od koder koli in smo bolj prilagodljivi glede časa, vseeno pa ne more povsem nadomestiti osebnega stika.
-
Z leti začne naša koža kazati bolj ali manj izrazite znake staranja. Postane tanjša, bolj suha in razpokana, ohlapnejša, manj prožna in napeta. Lahko je srbeča in se lušči, pojavijo se gube, pogostejše so pigmentne lise.
Vse to so posledice fizioloških sprememb, ki spremljajo naravni proces staranja kože. Zrela koža vsebuje manj maščob in vode, slabše je prekrvavljena in zato slabše oskrbovana s kisikom ter hranilnimi snovmi. Počasneje se obnavlja, kakovost vezivnega tkiva je manjša. Oslabljena je zaščitna bariera, ki varuje kožo pred prekomerno izgubo vode, vdorom škodljivih mikroorganizmov, alergenov in dražečih snovi. Zrela koža je zato pogosto suha in občutljiva. Naravni procesi staranja so neizbežni in jih težko upočasnimo. V veliki meri pa se lahko z zdravim načinom življenja in skrbno vsakodnevno nego izognemo prezgodnjemu staranju kože.
-
Glasba je možganska telovadba
Če hočete razgibati telo, pojdite v telovadnico. Če pa hočete razgibati možgane, poslušajte glasbo, pravijo strokovnjaki. Le malo stvari tako spodbuja možgane kot glasba. Če hočemo ohraniti možgane v procesu staranja čim dejavnejše, je poslušanje glasbe ali igranje na glasbilo, če seveda znamo, eno najboljših orodij za možgansko telovadbo.
Raziskave kažejo, da ima poslušanje glasbe številne pozitivne učinke na zdravje. Med drugim zmanjšuje občutek tesnobe, znižuje krvi tlak in celo omili bolečino, izboljšuje spanec, dviga raven splošnega počutja, spodbuja duševno odzivnost ter izboljšuje spomin. Raziskovalci so skušali ugotoviti, kako naši možgani slišijo glasbo. Zvočniki ustvarjajo valovanje zraka, ki vstopi v ušesni kanal, kjer ga prestreže ušesni bobnič. Ta valovanje spremeni v električni signal, ki po živčnem sistemu potuje do možganskega debla, kjer se ponovno sestavi v tisto, kar dojemamo kot glasbo. Glasba ima svojo matematično strukturo, ki temelji na povezavah med posameznimi toni, njihovo višino, jakostjo in trajanjem. Ne da bi se tega zavedali, morajo naši možgani opraviti kar precej preračunavanja, da iz velike količine tonov dobijo neko smiselno celoto.
-
Otekanje nog in občutek težkih nog je neprijetna težava, ki se lahko stopnjuje od nelagodja do bolečine. Še posebej izrazite so težave z oteklimi nogami v poletnih mesecih, ko so temperature najvišje.
Vzrok za otekanje nog, gležnjev in stopal je najpogosteje zastajanje tekočine v spodnjem delu nog. Do njega pride lahko že zaradi predolgega sedenja v istem položaju in premalo gibanja, še posebej v povezavi s slabim krvnim obtokom. Črpanje krvi, limfnih in drugih tekočin iz nog je oteženo, saj morajo žile kri črpati navzgor proti srcu. Kadar mišice v nogah ter zaklopke v venah niso dovolj učinkovite, ne morejo preprečiti zastajanja krvi v nogah, kar povzroči zatekanje in občutek težkih nog. To so običajno prvi znaki venskega popuščanja, zlasti kadar obe nogi enakomerno otekata. Če bi ena noga otekala izrazito bolj, je to lahko znak globoke venske tromboze in v takšnem primeru je treba poiskati zdravniško pomoč.
-
Zdravilna moč poezije
Poezija nas povezuje z lepoto sveta in vsem dobrim, a tudi spominja na vse težave, s katerimi se morda spopadamo. Ne izogiba se težkim temam, nasprotno, pogosto jih celo izpostavlja, s tem pa nam sporoča, da so tudi drugi izgubili ljubljene, doživeli razočaranja, se soočali z žalostjo ali trpeli tako, kot trpimo sami. Pomaga nam, da sprejmemo lastne strahove in občutke odmaknjenosti, ter nam daje občutek povezanosti v širši skupnosti.
Znanstvene študije na Univerzi Johns Hopkins pritrjujejo tezi, da je poezija koristna za zdravje. Raziskava iz leta 2021 je pokazala, da sta branje in pisanje pesmi pri posameznikih opazno znižala raven negativnih čustev, kot so strah, žalost, jeza, zaskrbljenost in utrujenost. Kot eno od pesmi, s katero se lahko poistovetimo, navajajo pesem Hiša za goste Jalal al-Din Rumija, sufijskega mistika iz 13. stoletja in še danes enega najbolj cenjenih pesnikov, ki pravi, naj na vse življenjske izkušnje in občutke, tako negativne kot pozitivne, gledamo kot na začasne obiskovalce v naši hiši za goste – v nas samih. Pesem potrpežljivo in sočutno svetuje, naj tudi negativna čustva prepoznamo kot učitelje, ki so potrebni za našo osebno rast.
Številne koristi omega-3 za zdravje
Znano je, da so omega-3-maščobne kisline povezane s številnimi koristmi za zdravje. Zlasti pomagajo pri krepitvi zdravja možganov in srca, zmanjšajo vnetje in ščitijo pred več kroničnimi boleznimi, koristijo pa tudi očem in koži.
Srčni infarkt in možganska kap sta vodilna vzroka smrti na svetu, omega-3 pa veliko prispevajo k zdravju srca. Lahko znatno znižajo raven trigliceridov, nekatere študije kažejo, da zvišajo raven koristnega HDL-holesterola. Pomagajo preprečevati nastajanje škodljivih krvnih strdkov. Koristijo pri vnetju, ker zmanjšajo proizvodnjo nekaterih snovi, ki se sproščajo med vnetnim odzivom telesa. Veliko ljudi doživi poslabšanje delovanja možganov, ko se starajo. Več študij povezuje višji vnos omega-3 z zmanjšanim upadom kognitivnih sposobnosti in manjšim tveganjem za Alzheimerjevo bolezen. Povečan vnos je koristen tudi ob nastopu bolezni, ko so simptomi še zelo blagi. Pri ljudeh, ki redno uživajo omega-3, je tudi manjša verjetnost za depresijo in anksioznost.
