Najstarejši sandali?

Sandali, ki so jih v 19. stoletju odkrili v »jami netopirjev« v južni Španiji, so zelo verjetno najstarejše obuvalo, kadar koli najdeno na evropskih tleh. Košare, orodja in sandali, ki so jih našli v prazgodovinskem grobu v jami blizu Grenade, so namreč stari okrog 6200 let, kar je bistveno več, kot so predvidevali do zdaj. Ker je v jami zelo nizka stopnja vlage in stalen prepih, so bili sandali, spleteni iz travnih stebel, neverjetno ohranjeni. Sodobne metode radioogljikovega datiranja, ki omogoča določanje starosti predmetov iz organskega...

Povečana prostata je pogosta težava moških po 45. letu starosti, ki se kaže zlasti kot pogostejša potreba po uriniranju in upad spolne funkcije.

Prostata je žleza v velikosti oreha, ki obdaja moško sečnico. Njena glavna naloga je, da tvori poseben del semenske tekočine, v kateri so semenčice, nadzira pa tudi iztekanje seča iz mehurja. Zaradi njene dvojne naloge so znaki težav s prostato tako spolne motnje kot motnje uriniranja. Težave so lahko posledica povečanja prostate (benigna hiperplazija prostate), prostatitisa (bakterijske okužbe) in raka prostate, ki je četrta najpogostejša bolezen pri moških. V primeru hujših težav je zato vsekakor potreben obisk pri zdravniku. Najpogostejša je benigna hiperplazija prostate, ki se pojavi po 45. letu in prizadene 50 odstotkov moških nad 50. letom ter kar 90 odstotkov moških nad 80. letom. Vzrok je povezan s spremembami v ravnovesju hormonov. Koncentracija testosterona v krvi se zmanjša, koncentracija drugih hormonov pa poveča, kar spodbuja rast celic v prostati.

Mrzle noge in roke niso značilne samo za zimski čas, mraz in sneg. Marsikdo se s to težavo srečuje ne glede na zunanjo temperaturo, vzrokov pa je več.

Pogosteje se pojavljajo pri ženskah, vendar tudi pri moških niso redek pojav. Vzroke za povečano pogostost te težave pri ženskah nekateri pripisujejo hormonskim razlikam med spoloma, kot je količina estrogena v telesu, pa tudi značilnostim presnove ter razporeditvi maščobnih in mišičnih tkiv v moškem in ženskem telesu, zaradi česar drugače občutimo mraz. Zunanji mraz je le eden od razlogov, ne pa edini. V mrazu se namreč podkožne arterije zožijo, da bi tako omejile razpršitev toplote po telesu ter tako možganom in srcu omogočile primerno temperaturo za pravilno delovanje.

Kakšni bodo naši domovi leta 2050?

Kakšne bodo hiše prihodnosti? Strokovnjaki so za britanski National House Building Council pripravili poročilo z napovedmi, kako se bodo spremenila naša bivališča v letu 2050. Iz daljšega poročila je mogoče izluščiti nekaj konkretnih predvidevanj: večgeneracijsko sobivanje bo vedno pogostejše, cene nepremičnin bodo rasle, življenjska doba se bo podaljševala in generacije ene družine bodo živele pod skupno streho. Ozelenjene strehe in balkoni bodo postali standard.

Kako proti osamljenosti?

Veliko starejših, zlasti starejših od 75 let, živi samih. Osamljenost je ena večjih težav, zato je zanje zelo pomemben občutek povezanosti. Stewart Mcginn, direktor angleške verige domov za starejše Baycroft Care Homes, je zbral nekaj nasvetov, kako naj sorodniki ravnajo, da bodo starejši laže premagovali osamljenost in se počutili bolj vključene v skupnost.

Ni boljšega načina, kot je preživljanje kakovostnega časa z njimi. Vsak dan eno uro obiska in pogovora ali nekaj ur skupnega izleta ob koncu tedna veliko pomeni, sploh če osamljeni nima veliko drugih obiskovalcev in je morda to zanj celo edina bolj poglobljena komunikacija v celotnem tednu. V časih, ko so mnogi prezaposleni, je pogosto zadovoljiva možnost že telefonski klic. Izmenjava vtisov in pogovor o dnevnih dogodkih, včasih že samo pozorno poslušanje so dovolj za to, da se osamljeni počuti bolj povezanega. Telefonski klic ima to prednost, da ga lahko opravimo od koder koli in smo bolj prilagodljivi glede časa, vseeno pa ne more povsem nadomestiti osebnega stika.

Z leti začne naša koža kazati bolj ali manj izrazite znake staranja. Postane tanjša, bolj suha in razpokana, ohlapnejša, manj prožna in napeta. Lahko je srbeča in se lušči, pojavijo se gube, pogostejše so pigmentne lise.

Vse to so posledice fizioloških sprememb, ki spremljajo naravni proces staranja kože. Zrela koža vsebuje manj maščob in vode, slabše je prekrvavljena in zato slabše oskrbovana s kisikom ter hranilnimi snovmi. Počasneje se obnavlja, kakovost vezivnega tkiva je manjša. Oslabljena je zaščitna bariera, ki varuje kožo pred prekomerno izgubo vode, vdorom škodljivih mikroorganizmov, alergenov in dražečih snovi. Zrela koža je zato pogosto suha in občutljiva. Naravni procesi staranja so neizbežni in jih težko upočasnimo. V veliki meri pa se lahko z zdravim načinom življenja in skrbno vsakodnevno nego izognemo prezgodnjemu staranju kože.

Glasba je možganska telovadba

Če hočete razgibati telo, pojdite v telovadnico. Če pa hočete razgibati možgane, poslušajte glasbo, pravijo strokovnjaki. Le malo stvari tako spodbuja možgane kot glasba. Če hočemo ohraniti možgane v procesu staranja čim dejavnejše, je poslušanje glasbe ali igranje na glasbilo, če seveda znamo, eno najboljših orodij za možgansko telovadbo.

Raziskave kažejo, da ima poslušanje glasbe številne pozitivne učinke na zdravje. Med drugim zmanjšuje občutek tesnobe, znižuje krvi tlak in celo omili bolečino, izboljšuje spanec, dviga raven splošnega počutja, spodbuja duševno odzivnost ter izboljšuje spomin. Raziskovalci so skušali ugotoviti, kako naši možgani slišijo glasbo. Zvočniki ustvarjajo valovanje zraka, ki vstopi v ušesni kanal, kjer ga prestreže ušesni bobnič. Ta valovanje spremeni v električni signal, ki po živčnem sistemu potuje do možganskega debla, kjer se ponovno sestavi v tisto, kar dojemamo kot glasbo. Glasba ima svojo matematično strukturo, ki temelji na povezavah med posameznimi toni, njihovo višino, jakostjo in trajanjem. Ne da bi se tega zavedali, morajo naši možgani opraviti kar precej preračunavanja, da iz velike količine tonov dobijo neko smiselno celoto.