ODGOVORNOST

Naročnica mi je na srečanju razložila, da je odrasli sin, ki živi z njima, nezadovoljen s svojim življenjem, za kar krivi starša. V času njegovega odraščanja naj bi bila premalo pozorna do njega, po njegovem sta zanemarjala njegove potrebe, se mu premalo posvečala in podobno. Zaradi tega zdaj kot tridesetletnik ne more živeti normalno, starša izsiljuje za denar, grozi jima, da bo doma vse razbil, ju celo fizično napadel … Mama njegovim grožnjam popusti, da bo mir v hiši, vendar ni nič boljše. Ne posluša partnerja, ki ji prigovarja, naj sinu postavita meje, kar pomeni, naj začne skrbeti sam zase.

V veljavni zakonski ureditvi (tako pa je bilo tudi v preteklih) višino starostne pokojnine posameznega upravičenca ob njenem priznanju večinsko pogojujeta plača, prejeta v določenem obdobju pred upokojitvijo, od katere so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in dolžina obdobja, prebitega v tem zavarovanju. Plača je podlaga za izračun pokojninske osnove, od katere je pokojnina odmerjena v določenem odstotku, katerega višina je odvisna od dopolnjene zavarovalne dobe. To pa velja tudi za določanje višine predčasne pokojnine pred njenim zmanjšanjem zaradi predčasnega odhoda v pokoj. Višino invalidske pokojnine pa poleg tega pogojuje tudi starost, pri kateri je zavarovanec pridobil pravico do pokojnine. Vdovska in družinska pokojnina sta izvedeni pravici iz pokojnine umrlega, kar pomeni, da zanju veljajo že omenjena splošna pravila, njuni višini pa sta odvisni tudi od števila upravičencev.

DOPLAČEVANJE DOMA STAREJŠIH

Bralkina mama je bila sprejeta v dom starejših občanov, a nima zadosti sredstev, da bi si lahko plačevala oskrbnino. Bralko zanima, ali je res dolžna plačevati zanjo, ker ima še brate in sestre, od katerih je eden dobil že nekaj maminega premoženja.

Polnoletni otroci so dolžni plačevati za preživljanje svojih staršev, če ti nimajo dovolj lastnih sredstev in jih tudi ne morejo pridobiti. Pri tem so upoštevane morebitne pogodbe, ki so jih sklenili s svojimi starši, in zmožnost otrok. Če se je na primer eden izmed otrok s pogodbo o preužitku ali drugo pogodbo zavezal, da bo skrbel za starše v zameno za neko premoženje, je on v prvi vrsti dolžan skrbeti za starše.

PRIPOSESTVOVANJE STANOVANJA

Bralka je podedovala stanovanje, v katerem ni nikoli živela, pač pa v njem že skoraj petnajst let živi nečak. Ta ne plačuje najemnine, zadnje čase pa tudi stroškov ne plačuje več redno, zato ga je bralka opomnila, da se bo moral izseliti. Nečak pa pravi, da je stanovanje tako ali tako njegovo, ker ga je priposestvoval.

Nečak ni priposestvoval stanovanja. Lastninska pravica na nepremičnini se priposestvuje, če oseba dobroverno in zakonito izvaja posest deset let.

STROŠEK ZA NOVO ZOBNO PROTEZO

Bralka je stara 84 let in ima manjšo pokojnino, zato jo zanima glede pokrivanja stroškov za novo zobno protezo. Prve majave zobe so ji izpulili in jih nadomestili s protezo, za kar je plačala 600 evrov. Po treh letih čakalne dobe, ker je izgubila še preostale zobe, so ji v ambulanti rekli, da bi morala plačati ves strošek za novo protezo. Zanima jo, ali ji ne pripada, da ta strošek povrne ZZZS, glede na to, da je starejša od 70 let.

V skladu s Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja je kot zavarovanka upravičena tako do snemne delne proteze kot tudi do totalne proteze. Snemno delno protezo lahko dobi, če manjkajo trije ali več zob zapored in izdelava mostička zaradi statičnih ali drugih strokovnih razlogov ni mogoča ali pa če manjkajo trije ali več zob na koncu zobne vrste (najmanj kočniki) enostransko in ob tem še najmanj dva zoba v istem ali drugem kvadrantu v isti čeljusti in tudi če manjkajo zobje v več vrzelih in ima za vsako od njih pravico do mostička, a je cena za protezo nižja kot za mostiček.