MOČ MISLI

Po pomoč je prišla šestinšestdesetletna naročnica. Pred tremi leti je začela doživljati panične napade, najprej občasne, potem pa vedno pogostejše. Zdravnica ji je predpisala antidepresive, ki jih je jemala do letošnjega poletja. Jeseni so se napadi ponovili, zato se je odločila poiskati mojo pomoč, saj se zaveda, da tablete omilijo simptome, ne pozdravijo pa vzroka, zakaj se je vse skupaj sploh začelo. Zdaj živi v stalnem strahu, kdaj se bo napad ponovil, zaradi česar jo je strah gneče, zaprtih prostorov, celo avtomobila si ne upa več voziti sama. Svojci je ne jemljejo resno, saj menijo, da je samo preveč živčna in vidi strahove, kjer jih ni.

SELITEV V OSKRBOVANO STANOVANJE

Na nas se večkrat obrnejo svojci starejših oseb, najpogosteje njihovi otroci, ki jih zanima, kako lahko pomagajo svojim staršem. Eden takih je tudi gospod, ki nas je prosil za pomoč pri iskanju ustreznega stanovanja za svojo starejšo, a še vedno dejavno mamo.

Ta je po moževi smrti več let sama živela v starejši stanovanjski hiši, vendar pa je pred časom izrazila željo, da bi se raje preselila v stanovanje. Najbolj so jo motili visoki mesečni stroški in zasnova hiše, ki nikakor ni dovoljevala ureditve stanovanja v eni sami etaži. S sinom, ki je tudi sam razmišljal o selitvi, se je dogovorila, da se v hišo za nekaj časa preseli s svojo družino, zanjo pa poiščejo ustrezno rešitev.

POISKALI SMO ODGOVOR

Bralka iz Kopra je ena izmed tistih upokojenk, ki jim je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zaradi odločbe ustavnega sodišča letos opravil revizijo in ponovno odmeril pokojnino, in sicer zaradi dela plače, namenjenega notranjemu odkupu pri lastninjenju podjetja, pa ob njeni upokojitvi ni bil vštet v pokojninsko osnovo. Zanima jo, kdo je kriv in zakaj so jih prikrajšali za toliko let, še posebej ker je bila protiustavnost z odločbo ustavnega sodišča ugotovljena že leta 2002. Predlaga, da tisti, ki veliko govorijo, kako se borijo za upokojence, izborijo razliko tudi za nazaj.

ŠTUDENTSKO DELO IN UŽIVANJE DRUŽINSKE POKOJNINE

Bralka A. L. iz Ljubljane je uživalka invalidske pokojnine in živi skupaj s hčerko, uživalko družinske pokojnine po očetu. Zaradi nizkih pokojnin hči v okviru možnosti opravlja tudi dela prek študentskega servisa. Glede na to, da je od februarja letos na podlagi tega dela vključena v pokojninsko zavarovanje, jo zanima, ali to zavarovanje vpliva tudi na uživanje oziroma prejemanje družinske pokojnine.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki je začel veljati 1. februarja 2015, je posegel tudi v določbo 1. odstavka 18. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V odgovoru, objavljenem v prejšnji številki revije, je bila omenjena določba zakona citirana še brez upoštevanja navedene spremembe glede študentskega dela. Tako se po 1. odstavku 18. člena zakona obvezno zavarujejo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, razen če so uživalci pokojnine.

STAREJŠI DELAVEC IN ODPOVED

Delavec bo v kratkem star 60 let in čez dober mesec se mu izteče druga zaporedna pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas. Z delodajalcem se dobro razume, zato je bil presenečen, ko ga je seznanil, da mu bo moral prekiniti delovno razmerje. Nova pogodba za določen čas ni več mogoča, zaposlitev za nedoločen čas pa se mu zdi preveč tvegana zaradi njegove starosti, ker se boji, da ga ne bi mogel odpustiti, če bi zašel v poslovne težave.

ZDRAVNIKI V OGLASIH 

Bralca zanima, ali je kodeks medicinske deontologije obvezen za zdravnike in ali morda vsebuje kakšne prepovedi v zvezi z oglaševanjem zdravnikovega dela. Moti ga predvsem, da nastopajo v različnih oglasih za zdravila.  

Strogo pravno gledano, kodeks medicinske deontologije sicer predstavlja zavezujoč predpis za zdravnike, enako velja tudi za smernice in izjave Svetovnega zdravniškega združenja in Svetovnega zobozdravniškega združenja. Ta načela so dolžni poznati in se po njih ravnati vsi zdravniki. Vendar pa je »težava« v tem, da nespoštovanje tega predpisa ni sankcionirano v smislu zdravnikove civilne ali celo kazenske odgovornosti, ampak so posledice »le« stanovske narave. V takem primeru lahko Zdravniška zbornica Slovenije zdravniku izreče opomin, ki je seveda zelo mila sankcija. Ima pa zato kodeks kar precejšnjo neformalno moralno moč, in zdravniki se v praksi v resnici trudijo, da bi ga spoštovali.

ODGOVORNOST

Naročnica mi je na srečanju razložila, da je odrasli sin, ki živi z njima, nezadovoljen s svojim življenjem, za kar krivi starša. V času njegovega odraščanja naj bi bila premalo pozorna do njega, po njegovem sta zanemarjala njegove potrebe, se mu premalo posvečala in podobno. Zaradi tega zdaj kot tridesetletnik ne more živeti normalno, starša izsiljuje za denar, grozi jima, da bo doma vse razbil, ju celo fizično napadel … Mama njegovim grožnjam popusti, da bo mir v hiši, vendar ni nič boljše. Ne posluša partnerja, ki ji prigovarja, naj sinu postavita meje, kar pomeni, naj začne skrbeti sam zase.