-
INFORMACIJE O DOMOVIH
Bralec nam piše, da živi sam, in ker je pred časom doživel rahlo kap, razmišlja, da bi prodal stanovanje in se preselil v dom starejših občanov, kjer bi imel družbo pa tudi vso potrebno oskrbo, če bi jo potreboval. Za zdaj samo poizveduje, kje in kako bi prišel do več informacij. Uporablja računalnik, a pri tem ni dovolj vešč, predvsem pa se mu ne ljubi iskati informacij za vsak dom posebej.
Informacije o lokacijah domov najhitreje dobite na spletni strani Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (www.ssz-slo.si). Objavljen je seznam vseh domov – tako javnih kot zasebnih zavodov s koncesijo (če kliknete na ime doma, se vam odpre njihova spletna stran). Tako lahko dobite prvi vtis, kakšen je dom, kaj ponuja in kakšne so cene. Dobro je, da najprej razmislite, na katerem koncu bi želeli živeti v prihodnje in začnete pregledovati domove v tisti regiji. Vsekakor pa je dobro, da pred dokončno odločitvijo obiščete dom in prosite, da vam ga razkažejo in razložijo vse, kar vas zanima.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
OSAMLJENOST
Za nami so prazniki. Žal to ni čas veselja, radosti in družinske povezanosti za vse ljudi. Med nami so tudi osamljeni posamezniki, za katere je to čas, ki bi ga najraje prespali in se zbudili v prvi delovni dan, ko življenje spet teče v ustaljenem ritmu. Osamljenost ni isto kot biti sam, saj se ima posameznik lahko dobro sam s seboj in uživa v svoji družbi. Gre za notranji občutek praznine in zapuščenosti, ko se zdi, da smo odrezani od drugih ljudi, pa čeprav so fizično okrog nas.
Osamljenost je stanje duha, ki hrepeni po sprejetosti, a je ne zmore sprejeti in ne obdržati. Upokojitev je lahko takšna prelomnica. Nekateri potožijo, da je najhujše soočenje s samim seboj in z vsem tistim, pred čimer so bežali vse življenje. To so občutki strahu, praznine, pomanjkanja varnosti, nesprejetosti in neljubljenosti, nezmožnosti biti v resnici to, kar si. Običajno izvirajo iz najzgodnejših odnosov, se pa okrepijo, ko jih ni več mogoče zakrivati z neštetimi opravki in obveznostmi, da se človek le ne bi spoprijel z neprijetnimi občutki. Ta pojav je še pogosteje prisoten pri moških. S staranjem ni nič lažje, ravno nasprotno.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
DELOVANJE ZDRAVILCEV
Bralca zanima, kako je pri nas urejeno delovanje zdravilcev in kakšne pravice imajo pacienti pri tovrstnem zdravljenju.
Zdravilsko dejavnost v Sloveniji ureja zakon o zdravilstvu. Pri nas lahko po zakonu opravljajo tradicionalno kitajsko zdravilstvo, ajurvedo, homeopatijo in druga zdravilstva. Pravice pacientov so dobro varovane. Zdravilec mora od uporabnika storitev pred obravnavo pridobiti pisno izjavo o privolitvi v zdravilski sistem ali metodo. Izjava mora vsebovati najmanj podatke o tem, da je uporabnik storitev seznanjen z vrsto in načinom zdravilskega sistema ali metode in z dejstvom, da morebitna odklonitev že izvajanega medicinskega zdravljenja lahko privede do škodljivih posledic za njegovo zdravje.
Na vprašanja za izboljšanje bivanja starejših odgovarja Alenka Ogrin
VRNITEV V DOMOVINO
Na svetovalnico se občasno obrnejo tudi starejši, ki so delali in si zaslužili pokojnino v tujini in si želijo starost preživeti v domovini.
Takole nam je pisal neki gospod: »Pred kratkim sem se upokojil, sem še v dobri kondiciji in precej aktiven. Trenutno bivam v Avstriji in bi se želel vrniti v Slovenijo, kjer pa potrebujem stanovanje. Društvo upokojencev Slovenije ima na razpolago stanovanja za upokojence, zato me zanima, na kakšen način je mogoče dobiti tako stanovanje ne glede na lokacijo, ker mi je vseeno, v kateri predel Slovenije se preselim. Sem sam in garsonjera bi zadostovala.«
-
Odločena prispevati k izboljševanju položaja upokojencev
Vera Pečnik, energična dama iz Pustega Polja v občini Nazarje, ki je že drugi mandat predsednica Društva upokojencev Nazarje, je od poletja tudi podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije.
Kot univerzitetna diplomirana ekonomistka si je Vera Pečnik začela znanje nabirati v podjetju modne konfekcije Elkroj Mozirje. Delovne izkušnje in znanje ekonomije je nato uporabila v podjetju Glin Nazarje, potem pa se je ponovno vrnila v Elkroj z ekipo za sanacijo, postala je namestnica predsednice uprave. Leta 2003 je prevzela vodenje Javnega podjetja Dom Nazarje in se po štirih letih upokojila. Že kmalu se je vključila v Društvo upokojencev Nazarje, leta 2011 postala predsednica, spomladi letos pa ji je članstvo ponovno zaupalo štiriletni mandat. Po besedah Vere Pečnik je to rezultat odličnega sodelovanja s prejšnjim predsednikom in sedanjim podpredsednikom Janezom Štiglicem. »Storila bom kar največ, da upravičim zaupanje ljudi, ki so mi podelili mandat ter me vidijo v vlogi poštene, zaupanja vredne predstavnice množice upokojenk in upokojencev, ki jim v teh časih ter v starosti ni lahko,« nam je dejala Vera Pečnik.
Z novim letom strožji pogoji za pridobitev pokojnin
1. januarja 2016 začne teči četrto leto izvajanja Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki med drugim postopno uvaja strožje pogoje za pridobitev nekaterih vrst pokojnin, prav tako pa postopno spreminja tudi način določanja pokojninskih osnov, od katerih so pokojnine odmerjene. Strožji pogoji zadevajo višje starosti za pridobitev nekaterih pravic in daljšo pokojninsko dobo, spremembe pri določanju pokojninskih osnov pa dolžino obdobja, iz katerega so upoštevane osnove (plače oziroma zavarovalne osnove) za njihov izračun. Postopnost se kaže s spremembami, uveljavljenimi na začetku vsakega koledarskega leta. Predstavljamo najpomembnejše novosti, ki začnejo veljati v letu 2016.
-
V mesecu oktobru je svojo pestro in bogato življenjsko pot sklenil Vinko Gobec. Slovenskim upokojencem in širši javnosti je najbolj znan kot predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, ki se je v vseh treh mandatih svojega predsedovanja goreče zavzemal, da bi bile pokojnine čim verodostojnejši in pravičnejši odraz preteklega dela in da bi jih zaradi tega tudi redno usklajevali z rastjo plač zaposlenih. Po dvanajstih letih predsednikovanja se je umaknil iz javnega življenja, njegova energija in z njo povezano zdravje pa sta žal začela počasi, a vztrajno usihati.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
VDOVSKA POKOJNINA
Bralka A. L. s Štajerskega navaja, da je mož umrl decembra 2008. Ob njegovi smrti je že dopolnila starost 45 let, in ker je bila v delovnem razmerju, sta pravico do družinske pokojnine uživala le otroka, ki sta se šolala. Leta 2013 je ostala brez zaposlitve, zato je začela uživati vdovsko pokojnino skupaj s sinom, ki se je šolal vse do marca 2015. Glede na to, da je bila tudi njej izdana odločba, da ji z istim dnem kot sinu preneha pravica do vdovske pokojnine, jo zanima, ali je pravilna informacija, da bo vdovsko pokojnino znova pridobila z dopolnitvijo starosti 53 let.
Na vprašanja delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
ZAPOSLITEV UPOKOJENCA
Pri manjšem delodajalcu se je zglasil upokojeni bivši delavec, ki bi rad zaradi nizke pokojnine nekaj dodatno zaslužil. Ker je bil dober delavec, je tudi delodajalec zainteresiran, da ga občasno vključi v delovni proces. Zanima ga, katero pogodbo naj skleneta in na kaj je treba paziti.
V takšnih primerih imajo delodajalci v mislih največkrat podjemno pogodbo, toda za vključitev upokojenca v delovni proces delodajalca je bistveno primernejša pogodba o začasnem ali občasnem delu upokojenca oz. t. i. »upokojenska pogodba«, še posebej če gre za delo iz osnovne dejavnosti delodajalca oziroma za delo na sistemiziranem delovnem mestu. Razlika v stroškovni obremenitvi (ki je sicer relativno visoka) med tema dvema pogodbama je namreč zanemarljiva oziroma je le v tem, da mora biti pri »upokojenski pogodbi« plačan pavšalni prispevek v...
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
OTROCI IZ DVEH ZAKONOV
Bralka se je pred leti razvezala od moža, s katerim sta imela otroka. Bivši mož se je nato ponovno poročil in imel več otrok, ki so še mladoletni. Pred časom je umrl. Vsi otroci in druga žena so vabljeni na zapuščinsko obravnavo. Bralko skrbi, da bo morala njena hči prevzeti preživljanje svojih polbratov in polsestra, če bo dedovala po svojem pokojnem očetu.
Primera, ko bi moral polnoletni otrok zaradi prevzema zapuščine, ki mu pripada, prevzeti še breme preživljanja svojih mladoletnih polbratov ali polsestra, ne poznam.
