Območna enota ZPIZ: Murska Sobota
Murskosoboška območna enota sodi med manjše enote pokojninskega zavoda; v njej je 30 zaposlenih, ki so, kot pravi direktorica Andreja Bukovec, v prvih osmih mesecih letošnjega leta izdali približno 5500 odločb o pravicah iz obveznega zavarovanja, opravili 2900 informativnih izračunov datuma upokojitve ter o predvideni višini starostne pokojnine, v tujino pa so posredovali 1250 zahtevkov za tujo pokojnino in za ugotovitev tuje delovne dobe. Na področju matične evidence zavarovancev pa so opravili 15.000 različnih storitev in opravil, povezanih s pridobivanjem manjkajočih podatkov od zavezancev in urejanjem podatkov zavarovancev.
Vesti iz ZDUS: Kam je poniknil čut za sočloveka?
Te dni mi je bralec Vzajemnosti pisal, naj v časopisu pojasnim, zakaj se ZDUS zavzema za delitev regresa v letu 2015 samo tistim upokojencem, ki imajo manj kot 1000 evrov pokojnine. Človeka vedno znova preseneti, kako zlahka bogata manjšina uveljavlja temeljni princip kapitalizma, da imajo pravico do delitve dobička le tisti, ki to znajo in so dovolj drzni; ni pa pomembno, kako so do tega prišli in bolj ko obirajo večino in stiskajo tiste, ki ne znajo, ne morejo ali nočejo krasti manj spretnim, bolj so občudovani v medijih.
Vaš svetovalec mag. Janez Tekavec
Dedovanje nekdanjega moža
Bralka in njen mož sta na hčerko prepisala kmetijo. V času prepisa je bila hči še poročena in je imela otroka. Nekaj let kasneje pa se je ločila, še kasneje umrla, tako da je z bralko in njenim možen ostal na kmetiji le vnuk. Nekdanji zet se zdaj hvali, da bo kmetija njegova. Bralko skrbi, kako je s tem. Bralka, žal, ni napisala, na kaj misli, ko govori o tem, da sta kmetijo prepisala na hči. Če sta ji kmetijo podarila ali jo izročila z izročilno pogodbo, potem je kmetija postala last hčere in jo bo podedoval vnuk, čeprav je še mladoleten.
-
Za Bredo Kutin lahko rečemo, da je najbolj znana slovenska potrošnica, saj je že vrsto let predsednica Zveze potrošnikov Slovenije. Zveza deluje že skoraj četrt stoletja, a v zadnjih dveh letih prestaja hudo preizkušnjo, saj je ostala brez finančne pomoči države. Kljub temu si še vedno prizadeva, da bi čim večjemu številu ljudi pomagala do ugodnejših nakupov. V eni od svojih zadnjih akcij poziva k skupinskemu nakupu električne energije, saj so na zvezi prepričani, da je pri računu za elektriko še vedno precej možnosti za prihranek.
-
Malica pri polovičnem delovnem času
Bralec namerava delavca zaposliti za polovičen delovni čas. Zanima ga, koliko odmora in malice bi mu šlo in koliko mu mora povrniti za malico ter za prevoz na delo?
Delavec, ki dela s polovičnim delovnim časom, je upravičen do odmora v sorazmerju s polnim delovnim časom, torej mu gre v konkretnem primeru 15 minut odmora. Do odmora je upravičen iz štiriurne delovne obveznosti in nikakor ne šele po izteku štirih ur. Zakon o delovnih razmerjih - ZDR-1 - v 154. členu določa celo to, da se odmor lahko izrabi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa. Takemu delavcu gre tudi celotno povračilo stroškov za prehrano ter za prevoz. Vaš svetovalec Boštjan J. Turk
Čakanje na operacijo kolena
Bralki je junija lani osebni zdravnik izdal napotnico za operacijo kolena. Dobila je termin operacije, in sicer 11. junija 2014, vendar operacija še vedno ni opravljena. V bolnišnici so ji razložili, da imajo veliko gnečo in da bo operirana šele v novembru. Bralko zanima, ali režim čakalnih dob ne velja za ortopedske operacije, saj bi jo morali operirati najkasneje v enem letu?
Čakalne dobe v zdravstvu ureja pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah na posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov (URL RS št. 63/10). Skladno z njim je najdaljša dopustna čakalna doba na posamezno zdravstveno storitev določena s stopnjo nujnosti storitve. Stopnje nujnosti pa se delijo na nujne, hitre in redne storitve. Zdravstvena storitev, ki je označena s stopnjo »nujno«, se opravi takoj, najpozneje pa v 24 urah in ni predmet čakalnega seznama. Zdravstveno storitev, ki je označena s stopnjo nujnosti »hitro«, je treba opraviti najpozneje v treh mesecih, storitev, ki je označena z »redno«, pa najpozneje v šestih mesecih.
Vaša svetovalka Milena Paulini
Uživanje družinske pokojnine
Hčerka bralke A. L. z Vrhnike piše, da je stara 24 let in kot študentka po očetovi smrti prejema družinsko pokojnino. Zanima jo, ali lahko sklene zakonsko zvezo, ne da bi izgubila družinsko pokojnino, saj bo študij zaradi nosečnosti zaključila kasneje, kot je predvidevala. Zanima jo tudi, ali je kakšna možnost, da bi se ji podaljšalo uživanja družinske pokojnine po 26. letu starosti zaradi prekinitve študija zavoljo nosečnosti in poroda. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da ima otrok umrlega zavarovanca ali uživalca...
Kritični do odvzetih sredstev KAD
Svet pokojninskega zavoda je obravnaval polletno poročilo o poslovanju zavoda in pri tem ugotovil, da je bilo poslovanje dokaj uspešno, tako da sanacijski načrt ne bo potreben. V tem obdobju je bil namreč dosežen skromen pozitiven rezultat v višini približno 3 milijone evrov.
V prvem polletju letošnjega leta so bili prihodki ZPIZ 2.454.883.380 evrov, kar pomeni 49,2 odstotka načrtovanih, odhodki pa 2.452,077.460 evrov, kar pomeni 49,1 odstotka načrtovanih. Odhodki so bili nižji od načrtovanih, ker je bil letni dodatek približno 90 milijonov evrov izplačan šele v drugem polletju, torej v mesecu juliju. Spodbudno je, da se je struktura prihodkov izboljšala na rovaš prispevkov za socialno varnost. Seveda je na to vplivala višja rast prispevne osnove, saj so bila makroekonomska izhodišča, ki jih je sprejel UMAR...
Kaj sme delati, kdor prejema pokojnino?
V zadnjem obdobju se v povezavi z delom ali z opravljanjem dejavnosti uživalcev pokojnin pojavlja veliko vprašanj, zato naj v nadaljevanju opišemo oblike dela, ki jih ob hkratnem prejemanju pokojnine v polnem ali sorazmernem znesku sme opravljati oseba, ki dobiva pokojnino.
Zavarovanec pridobi pravico iz obveznega zavarovanja z dnem, ko izpolni pogoje za pridobitev pravic. Poleg izpolnjevanja pogojev dopolnjene pokojninske dobe in določene starosti je eden od pogojev za pridobitev pravice do pokojnine tudi prenehanje obveznega zavarovanja. V sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji je torej vgrajeno načelo nezdružljivosti opravljanja kakršnegakoli dela ali dejavnosti in hkratnega uživanja pravice do pokojnine, razen tista dela, ki jih zakon izrecno dovoljuje.
Veljavni sistem ne spodbuja dela
Upokojeni samostojni podjetniki, ki morajo vrniti izplačane pokojnine in za nazaj poravnati prispevke iz dejavnosti, že nekaj časa bijejo plat zvona. Na okrogli mizi, ki jo je pripravila Obrtna zbornica Slovenije (OZS) na 47. sejmu MOS v Celju so bili razpravljavci enotnega stališča, da je pokojnina pridobljena pravica in ne socialna kategorija ter da veljavna pokojninska zakonodaja ne spodbuja dela.
Konec leta se namreč izteče prehodno obdobje, ko se morajo samostojni podjetniki odločiti bodisi za najmanj polovično zaposlitev, pri čemer bi plačevali polovične prispevke in prejemali polovično pokojnino, bodisi za prenos podjetja na drugo osebo ali za prenehanje dejavnosti. Praksa pa kaže, da se za delno upokojitev odloča le malo podjetnikov. OZS se zavzema za ustavitev postopkov (ZPIZ je namreč uvedel 658 postopkov, 99 je že izdanih odločb, 140 pa jih še čaka), za podaljšanje prehodnega obdobja za najmanj eno leto in za spremembo...