Po številu zavarovancev in upokojencev (obojih skupaj je 167.175) je OE Kranj z Izpostavo Jesenice četrta po velikosti od devetih Zpizovih območnih enot.

Na isto mesto se, kot pravi direktorica Milena Paulini, uvršča tudi po številu zaposlenih, ki jih je v treh oddelkih 36, na jeseniški izpostavi pa še sedem. Poleg tega sta na območni enoti in na izpostavi tudi invalidski komisiji, ki sicer sodita v sektor za izvedenstvo, vendar je zaradi narave dela, ko je za izvedensko mnenje potreben osebni pregled zavarovanca, primerno, da svoje delo opravljata čim bliže zavarovancem, ki uveljavljajo pravice iz invalidskega zavarovanja.

Izplačilo dela predčasne ali starostne pokojnine

Izplačilo dela predčasne ali starostne pokojnine Bralka D. K. iz Ljubljane navaja, da bo konec leta 2014 izpolnila pogoje za starostno pokojnino. Slišala pa je, da lahko poleg plače uživa tudi del pokojnine, če se še ne bo upokojila. Zanima jo, od kdaj ji gre ta del starostne pokojnine, saj ima namen ostati v delovnem razmerju do dopolnitve 40 let pokojninske dobe. Veljavni zakon je z namenom, da bi zavarovanci tudi po izpolnitvi pogojev za predčasno ali starostno pokojnino ostali še naprej delovno aktivni, uvedel povsem nov bonus v obliki...

Čiščenje nedelujočega dimnika

Čiščenje nedelujočega dimnika Bralec živi v bloku, v katerem so se nekoč ogrevali na peči, ki so potrebovale dimnik. Dimnika ne uporabljajo več, še vedno pa dimnikarsko podjetje vsako leto opravi pregled in čiščenje ter to tudi zaračuna. Bralca zanima, ali mora to plačati to storitev, saj dimnika sploh ne uporablja. Dimnikarska služba je obvezna javna služba, kar pomeni, da ima dimnikar pravico vstopiti v prostore in pregledati ter očistiti dimnik, kar je lastnik stavbe dolžan plačati.

Te dni mi je bralec Vzajemnosti pisal, naj v časopisu pojasnim, zakaj se ZDUS zavzema za delitev regresa v letu 2015 samo tistim upokojencem, ki imajo manj kot 1000 evrov pokojnine. Človeka vedno znova preseneti, kako zlahka bogata manjšina uveljavlja temeljni princip kapitalizma, da imajo pravico do delitve dobička le tisti, ki to znajo in so dovolj drzni; ni pa pomembno, kako so do tega prišli in bolj ko obirajo večino in stiskajo tiste, ki ne znajo, ne morejo ali nočejo krasti manj spretnim, bolj so občudovani v medijih.

Dedovanje nekdanjega moža

Bralka in njen mož sta na hčerko prepisala kmetijo. V času prepisa je bila hči še poročena in je imela otroka. Nekaj let kasneje pa se je ločila, še kasneje umrla, tako da je z bralko in njenim možen ostal na kmetiji le vnuk. Nekdanji zet se zdaj hvali, da bo kmetija njegova. Bralko skrbi, kako je s tem. Bralka, žal, ni napisala, na kaj misli, ko govori o tem, da sta kmetijo prepisala na hči. Če sta ji kmetijo podarila ali jo izročila z izročilno pogodbo, potem je kmetija postala last hčere in jo bo podedoval vnuk, čeprav je še mladoleten.

Malica pri polovičnem delovnem času

Bralec namerava delavca zaposliti za polovičen delovni čas. Zanima ga, koliko odmora in malice bi mu šlo in koliko mu mora povrniti za malico ter za  prevoz na delo?
Delavec, ki dela s polovičnim delovnim časom, je upravičen do odmora v sorazmerju s polnim delovnim časom, torej mu gre v konkretnem primeru 15 minut odmora. Do odmora  je upravičen iz štiriurne delovne obveznosti in nikakor ne šele po  izteku štirih ur. Zakon o delovnih razmerjih -  ZDR-1 -  v 154. členu določa celo to, da se odmor lahko izrabi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa. Takemu delavcu gre tudi celotno povračilo stroškov za prehrano ter za prevoz.

Čakanje na operacijo kolena

Bralki je junija lani osebni zdravnik izdal napotnico za operacijo kolena. Dobila je termin operacije, in sicer 11. junija 2014, vendar operacija še vedno ni opravljena. V bolnišnici so ji razložili, da imajo veliko gnečo in da bo operirana šele v novembru. Bralko zanima, ali režim čakalnih dob ne velja za ortopedske operacije, saj bi jo morali operirati najkasneje v enem letu?

Čakalne dobe v zdravstvu ureja pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah na posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov (URL RS št. 63/10). Skladno z njim je najdaljša dopustna čakalna doba na posamezno zdravstveno storitev določena s stopnjo nujnosti storitve. Stopnje nujnosti pa se delijo na nujne, hitre in redne storitve. Zdravstvena storitev, ki je označena s stopnjo »nujno«, se opravi takoj, najpozneje pa v 24 urah in ni predmet čakalnega seznama. Zdravstveno storitev, ki je označena s stopnjo nujnosti »hitro«, je treba opraviti najpozneje v treh mesecih, storitev, ki je označena z »redno«, pa najpozneje v šestih mesecih.

Uživanje družinske pokojnine

Hčerka bralke A. L. z Vrhnike piše, da je stara 24 let in kot študentka po očetovi smrti prejema družinsko pokojnino. Zanima jo, ali lahko sklene zakonsko zvezo, ne da bi izgubila družinsko pokojnino, saj bo študij zaradi nosečnosti zaključila kasneje, kot je predvidevala. Zanima jo tudi, ali je kakšna možnost, da bi se ji podaljšalo uživanja družinske pokojnine po 26. letu starosti zaradi prekinitve študija zavoljo nosečnosti in poroda. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da ima otrok umrlega zavarovanca ali uživalca...