Dodatek za pomoč in postrežbo K. Z. iz Ljubljane sprašuje, ali je njegova babica upravičena do dodatka za pomoč in postrežbo, čeprav živi v domu upokojencev. Babica dobiva pokojnino po možu in prejema še dodatek za pomoč in postrežbo v znesku nekaj manj kot 300 evrov. Njeno zdravstveno stanje se je po zadnji možganski kapi še poslabšalo, tako da morajo zanjo skrbeti praktično 24 ur na dan. Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo uživalci starostne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki...

Hipoteka po zakonski razvezi Bralka piše, da je hčerki in zetu dovolila, da se vselita v njeno starejšo hišo in da jo začneta obnavljati. Po razvezi zakona pa zet zahteva, da mu povrne vlaganja v hišo, ki jih ocenjuje na 50 tisoč evrov. Vračilo zahteva v gotovini. Bralka je pred tem pristala na hipoteko na to hišo, da je lahko zet dobil posojilo za obnovo. Zanima jo, ali mu mora plačati, kar zdaj zahteva,  in kako bo s hipoteko. Boji se, da ji bodo hišo prodali, če bo nekdanji zet prenehal odplačevati posojilo.

Popoldanska obrt Bralec je zaposlen, obenem pa ima še popoldansko obrt, ki jo je zaradi nadaljevanja družinske tradicije prevzel od očeta. Ker se v njegovi službi obetajo odpuščanja, ga zanima, kaj se zgodi s popoldansko obrtjo, če bi mu prenehalo delovno razmerje. Tako imenovana “popoldanska obrt”, pravilno poimenovana kot postranska dejavnost, je možna le tedaj, ko je oseba že zaposlena in iz delovnega razmerja tudi vključena v vsa socialna zavarovanja, zato iz naslova dejavnosti plačuje le pavšalne prispevke za primer poklicne bolezni in...

Na februarski seji je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje obravnaval poročilo o poslovanju zavoda v letu 2011 in ugotovil, da je dobra podlaga za oceno uveljavljanja sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja v minulem letu, hkrati pa s prikazom premikov skozi daljše obdobje omogoča oceno učinkov pokojninske reforme, ki jo uveljavljamo od leta 2000 dalje (ZPIZ-1). Po mnenju večine reforma učinkuje, vendar pa v posameznih segmentih različno.

Več upokojencev, manj zaposlenih
Podatki opozarjajo, da se v desetih letih ni bistveno povečalo število zavarovancev, se pa je bistveno povečalo število upokojencev. Leta 2000 je bilo razmerje med povprečnim številom zavarovancev in upokojencev 1:1,80, leta 2011 pa le še 1:1,53. V minulem desetletnem obdobju se je število zavarovancev povečalo zlasti v letih ugodne gospodarske rasti, to je od leta 2005 do leta 2008, v naslednjih letih pa se je zmanjševalo. V letu 2010 je bilo povprečno število zavarovancev 840.000, v letu 2011 pa že dobrih 870.000. Medtem pa se je rast števila upokojencev bistveno povečala, saj jih je bilo v letu 2000 le blizu 468.000, v letu 2011 pa že dobrih 570.000. Tolikšna rast števila upokojencev se razumljivo kaže tudi v strukturi celotnega prebivalstva RS. Po statističnih podatkih iz septembra 2011 je bilo v celotnem številu 2.054.741 prebivalcev Slovenije kar 27,8 odstotka upokojencev.

Vse pogosteje nekateri trdijo, da reforma pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki še vedno poteka po zakonu, sprejetem konec leta 1999, ni  bila uspešna predvsem zaradi prenizke  starosti novih upokojencev. Upokojitvena starost se pri ženskah sicer vztrajno zvišuje, vendar po mnenju kritikov reforme in površnih poznavalcev sistema prepočasi. Pa tudi zato, ker pri moških o nujnem višanju starosti ob upokojitvi sploh ne moremo govoriti, ker da se v zadnjih letih celo niža.

Vdovska pokojnina v višini mejnega zneska Bralka A. P. iz Štajerske  je vložila zahtevek za vdovsko pokojnino. Njena vloga sicer še ni rešena, vendar ni zadovoljna z informacijo, da bo znesek vdovske pokojnine približno 450 evrov, tako da bo vdovska pokojnina le malo višja od njene starostne pokojnine. Zakon  o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da zavarovanec, ki je pridobil pravico do dveh ali več pokojnin, lahko te pokojnine tudi uveljavi, ne more pa jih hkrati tudi uživati, zato se bo bralka lahko odločila za tisto, ki zanjo...

Najemno stanovanje Bralka živi v bloku, iz stanovanja nad njo pa zamaka. Zaradi tega je začel odpadati strop v kopalnici. Stanovanje, iz katerega zamaka, je v najemu, zato bralko zanima, od koga lahko zahteva popravilo vodovodne ali odtočne napeljave. Za škodo, ki izvira iz stanovanja, je odgovoren lastnik stanovanja. Najemnik je zgolj uporabnik stanovanja in ni odgovoren za vzdrževanje in popravila v njem. Bralka mora tako najprej ugotoviti, kdo je lastnik stanovanja. To bo najlaže ugotovila na zemljiški knjigi.

Pet let do upokojitve
Bralec piše, da je star malo več kot 53 let in ima približno 35 let delovne dobe. V podjetju napovedujejo temeljito reorganizacijo in odpuščanja, zato ga zanima, ali lahko temu nasprotuje zaradi svoje starosti. Sprašuje tudi, koliko časa mu bodo šle pravice na zavodu za zaposlovanje, saj je pred 16. leti že v celoti izkoristil denarno nadomestilo in kaj lahko pričakuje po izteku teh pravic?

Po veljavni pokojninski zakonodaji bralcu manjka približno 5 let do upokojitve, ki jo moški lahko uveljavi pri starosti 58 let, če ima hkrati tudi najmanj 40 let pokojninske dobe. Zgolj zaradi starosti morebitni odpovedi ne more nasprotovati, saj ima status relativno varovane kategorije kot starejši delavec le tisti delavec, ki je star 55 let ali več. Lahko pa bo bralec na zavodu za zaposlovanje pridobil pravico do denarnega nadomestila v trajanju 9 mesecev.

Takole svari generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež, a se obenem zavzema za čim prejšnjo reformo veljavnega pokojninskega sistema, ki bo zagotovila dolgoročno stabilnost in dostojne pokojnine ter ohranila medgeneracijsko solidarnost. Kaj je bistveno zaznamovalo delo zavoda v minulem letu? Prva polovica leta 2011 je bila še v pričakovanju, da bo začel veljati novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Zato smo morali strankam posredovati veliko informacij.

Minulo leto je najgloblje doslej zaznamovala gospodarska in finančna kriza, katere posledice se odražajo tudi v ravni pokojnin. Interventna zakonodaja, s katero želi vlada ustaliti javne finance, je že drugo leto zapored posegla tudi v način usklajevanja pokojnin, ki je urejen v sistemskem zakonu. Lani je usklajevanje skrčila na četrtino siceršnjega. Pokojnine so se lahko uskladile le januarja, drugi prejemki pa julija. Povprečna neto plača, ki je bila izplačana lani, je po podatkih Statističnega urada RS porasla le za 2,1 odstotka.