VAŠ SVETOVALEC – Janez Tekavc -junij
Dedovanje otrok iz dveh zakonov
Bralka se je pred leti ločila od nekdanjega moža, s katerim sta imela dva otroka, in si razdelila premoženje. Mož je s tem denarjem in z drugimi dohodki zgradil novo hišo, ki pa jo je takoj prepisal na otroke, ki jih je imel z novo ženo. Bralko zanima, ali sta po nekdanjem možu upravičena dedovati tudi njuna otroka.
Vsi otroci so upravičeni dedovati po svojih starših ne glede na to, ali so rojeni v času zakonske zveze ali zunaj nje. Na njihovo pravico dedovanja tudi ne vpliva morebitna kasnejša ločitev staršev niti ne nova zakonska zveza ali novi otroci. Ob smrti moža naše bralke bodo tako po možu dedovali otroci iz prvega zakona, otroci iz drugega zakona in zakonec, s katerim je bil poročen ob svoji smrti. Če zakonca ne bo, bodo dedovali le otroci. Vsi pa dedujejo po enakih delih. Predmet dedovanja bo vse, kar bo imel mož v lasti na dan svoje smrti. Predmet dedovanja je lahko tudi hiša, ki jo je zgradil v drugem zakonu. Če je bila hiša otrokoma iz drugega zakona podarjena, lahko otroka iz prvega zakona uveljavljata prikrajšanje nujnega deleža ter posledično zmanjšanje vrednosti darila. Do tega lahko pride, če preostalo premoženje – zapuščina ne bi zadostovalo za kritje nujnega deleža, ki pa znaša polovico zakonitega deleža.
Ustvarjalno in kritično o modernizaciji
Osrednja točka dnevnega reda majske seje sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je bila razprava o predlogu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je še ta mesec v javni razpravi. Svet vsekakor ni mogel mimo tako pomembnega zakona, še zlasti ne spričo dejstva, da so njegovi člani predstavniki različnih interesnih skupin - delodajalcev, sindikatov, upokojencev, vlade in zaposlenih v zavodu. Čeprav je bila razprava konstruktivna, je bila tudi polemična in kritična.
-
Po predlogu sprememb pokojninskega in invalidskega zavarovanja varstveni dodatek ne bo več pravica iz tega zavarovanja. O tem, kakšna bo ureditev varstvenega dodatka, pa lahko domnevamo po predlogu zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki je že v postopku sprejemanja.
V prejšnji številki smo na kratko predstavili predloge sprememb novega sistema obveznega pokojninsko invalidskega zavarovanja in pri tem opozorili, da v njem ni več državne pokojnine, drugačna pa naj bi bila tudi pravica do varstvenega dodatka. Ta pravica je od 1. februarja 2008 dalje urejena v posebnem zakonu, pred tem pa je sodila med pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Obe pravici naj bi v dosedanji obliki odpravili in ju prenesli v sistem socialnega varstva. Na ta način bi bil izpolnjen eden od ciljev modernizacije obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, da je treba iz njega izločiti vse pravice in prejemke, ki so socialno-varstvene narave.
Uspešna politika temelji na soglasju
Milan Kučan, prvi predsednik samostojne Slovenije, je zanimiv in iskriv sogovornik. Čeprav nima neposrednega vpliva na politično dogajanje v državi, pozorno spremlja domačo in mednarodno prizorišče, njegove ocene pa so plod temeljitega poznavanja razmer in bogatih izkušenj. Zanj je tudi značilno, da ne poudarja svoje vloge v pomembnih odločitvah. »Vselej sem skušal doseči kar najširše soglasje«, pravi. »V odločilnih trenutkih smo bili enotni o bistvenih vprašanjih, danes pa, žal, prevladuje politika, ki jo predvsem določajo posamični interesi in boj za prestiž«.
-
Nova pokojninska zakonodaja je zbudila veliko pozornost javnosti predvsem v delu, ki ureja obvezno pokojninsko zavarovanje. Novosti pa so predvidene tudi pri dodatnem zavarovanju, ki pa je prostovoljno. To zavarovanje doslej ni zaživelo tako, kot je bilo predvideno. O razlogih, dejanskem stanju in predvidenih spremembah zakona sta spregovorila predsednik uprave Pokojninske družbe A mag. Peter Filipič in član uprave Skupna pokojninska družba Peter Krassnig.
Kaj prinaša predlog novega zakona o PIZ?
Verjetno ni bralca, ki še ne bi slišal za napovedane spremembe pokojninske zakonodaje. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je namreč konec marca posredovalo v javno razpravo predlog novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Z njim udejanja minulo jesen predstavljeno modernizacija obveznega in dodatnega prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Modernizacija je po ocenah strokovnjakov nujna, da bi lahko zagotovili finančno vzdržnosti tega sistema po letu 2020. Prilagoditve pa so potrebne že prej, in to kljub dosedanjim ugodnim učinkom prenove sistema, začete v letu 2000, ki pa še ni dokončana. Brez dodatnih sprememb naj bi po napovedih uresničevanje pokojninskega sistema zašlo v velike težave!
Podpora najprimernejšemu preoblikovanju KAD
Svet pokojninskega zavoda je na zadnji seji v začetku aprila razpravljal o predlogu zakona o preoblikovanju Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja (KAD). ZPIZ je pokazal velik interes za načrtovano preoblikovanje, saj skladno z zakonom tudi KAD financira obvezno pokojninsko zavarovanje.
Kapitalski sklad PIZ je bil ustanovljen leta 1992, da bi zagotavljal dodatna sredstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sprva je bil njegov »lastnik« ZPIZ. Upravljal ga je upravni odbor, strokovno pa vodil poseben sektor skladov znotraj strokovne službe. S spremembo pokojninske zakonodaje leta 1996 pa je postal samostojna pravna oseba - delniška družba (KAD PIZ), a z enakim poslovnim namenom. Njegov edini ustanovitelj in delničar je postala Republika Slovenija. Svoje poslanstvo je KAD v dosedanjem obdobju deloma že izpolnil, saj je ZPIZ (upoštevaje prispevek, ki naj bi mu ga zagotovil v letu 2010), doslej prejel od sklada že blizu 500 milijonov evrov.
Življenjski minimum je 560 evrov!
Kakih 30 tisoč demonstrantov iz vse Slovenije, predstavnikov obubožanih delavcev, študentov in upokojencev je zahtevalo od vlade zvišanje najnižjih plač na 600 evrov, saj najnižje plače dosegajo le 450 evrov, medtem ko so vladne službe izračunale, da je življenjski minimum 560 evrov!
Med govorniki na zborovanju je bila tudi predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije dr. Mateja Kožuh Novak, ki je dejala: »Danes imamo Slovenijo ekstremov. Ali je res tako težko razumeti stiske staršev, ki morajo živeti od štipendij svojih otrok? Ali je res tako težko dojeti muke otrok, ki se tresejo za življenje ostarele mame, ker je edini dohodek družine njena pokojnina? In ali je res tako težko dojeti ponižanja tistih med nami, ki so pošteno delali štirideset let in vplačevali pokojnino, danes pa so odvisni od prispevkov svojih otrok, da ne bi umrli podhranjeni, podhlajeni, zanemarjeni in osamljeni? Ali veste, da tako živi tretjina naroda?
»Reforma pokojninskega sistema se ne bo zgodila čez noč«
Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež je zadovoljen, da je kljub gospodarski krizi lani zavod dobro posloval, čeprav so se v drugem polletju prihodki od prispevkov nekoliko zmanjšali. Vendar izplačevanje pokojnin in drugih dajatev tudi v prihodnje ne bo ogroženo, saj mora država skladno z zakonom manjkajoči denar zagotoviti iz proračuna.
-
Na pokojninska vprašanja odgovarja: Milena Paulini
Opravljanje samostojne dejavnosti po upokojitvi
Bralka piše, da se je leta 2001, ko je dopolnila starost 53 let in 33 let in 6 mesecev pokojninske dobe, predčasno upokojila. Zdaj ima možnost, da se zaposli, zaposlitev pa še ni časovno določena, zato bi morala registrirati samostojno dejavnost. Zanima jo, ali to sme spričo statusa upokojenke in da je stara že 62 let.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da uživalec pokojnine, ki na območju Republike Slovenije ali v tujini vnovič sklene delovno razmerje, je izvoljen ali imenovan za nosilca javne ali druge funkcije, za katero prejema plačo ali nadomestilo plače za opravljanje te funkcije, ali začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, pridobi lastnost zavarovanca in se mu v tem času ne izplačuje pokojnina. Zakon tudi določa pogoje, pod katerimi zavarovanje ni obvezno.