Gibanje

Vesela bi bila, če bi bil vsak dan našega življenja dan največjega dobrega dejanja in pričakovanja in hkrati obogaten z gibanjem po meri vsakega posebej. Morda vam pomagam rekreativno mero vsaj malo oblikovati in vam bo spodbuda iz te številke pomagala olajšati korake skozi zadnji mesec tega leta. Tokrat le enostavno nadgrajujemo do višje stopnje zahtevnosti izvedbe novembrskih vaj, ki so vse prej kot zelo enostavne.

Vsem, ki vaj iz prejšnje številke še ne obvladate, priporočam, da jih po ogrevanju, po vaši izbiri, naredite skupaj z današnjimi. Na ta način bo vadba daljša in zahtevnejša. Ta način priporočam treniranim, netreniranim pa ponovno polagam na srce, naj vaje začenjajo izvajati nežno in postopoma.

Psihologija

Sprememba je neizogiben del življenja v vsakem razvojnem obdobju. Nekatere so nam lahko tudi izziv, drugih se mogoče bojimo. Gotovo je prehod v dom za starejše ena izmed sprememb, ki prinaša tako izzive kot priložnosti. »Vse sem naredila za svoje otroke, nisem si mislila, da me bodo na koncu dali v dom,« pove gospa, ki se ji ob teh besedah lesketajo solze v očeh. Ali je odhod v dom za starejše res znak pomanjkanja ljubezni svojcev? 

Ko se odločimo za vstop v dom za starejše, se marsikateri počutijo izgubljene. Dolgoletno bivalno okolje, prežeto z dragocenimi spomini, nenadoma ustvari praznino. A ta nova okolja, pa čeprav so morda nepričakovano drugačna, prinašajo veliko možnosti. V domu za starejše smo obkroženi z ljudmi, ki razumejo našo situacijo. Skupaj delimo zgodbe, smeh in tudi skrbi. Ta premik v skupnost, kjer se oblikujejo nova prijateljstva, lahko prinese občutek pripadnosti in povezanosti, kar je tako zelo pomembno za naše duševno zdravje.

Prehrana

Tokrat vas peljem v kuhinjo svoje none, ki je živela le kilometer stran od meje z Italijo. Seveda je kuhala veliko rižot in mnogo pašte, a bolj kot to sem si njeno kuhinjo zapomnila po uporabi pridelkov z domačega vrta. Veliko je bilo tudi fig, kakijev, kure pri sosedih so dale precej jajc, predvsem pa se je vrtna sezona vedno začela prej in končala mnogo kasneje kot kje drugje. Iz otroštva se spomnim velikih vreč motovilca, radiča in špinače, ki smo jih bili deležni v Ljubljani. Preprosta kuhinja, pa vedno tako polna okusa in ljubezni, naj tekne tudi vam.

Časi, ko so moški nosili brado zaradi mraza, so že dolgo minili, nekaj pridiha možatosti verjetno še ima, predvsem pa je postala modni element in je v zadnjem desetletju spet vse bolj priljubljena. Negovana brada je res lahko vredna občudovanja, vendar se je zanjo treba potruditi. 

Sodobni moški brade večinoma ne nosijo le zato, ker bi jim bilo odveč vsakodnevno britje, ampak se zanjo odločijo predvsem iz prepričanja, da jim pristaja in da so še privlačnejši. A za ustrezen videz ne zadostuje, da dlačice le   pustijo rasti. Šele oblikovana in negovana brada ter brki moškemu obrazu zagotavljajo želeni poudarek in piko na i. Tako kot lase je treba tudi brado (in brke) redno umivati, česati, negovati in striči. Še posebej to velja za gostejše, polnejše brade, ki ob pomanjkanju redne nege hitro dobijo neprijeten videz.

Hladni decembrski dnevi so kot nalašč za ustvarjanje v zavetju toplega doma. Vonj po toplih začimbah in medenih sladicah je tisto, kar nas spomni na praznične dni. Posebnost prihajajočih praznikov so zagotovo medene hišice, ki postajajo iz leta v leto vse bolj priljubljene tudi pri nas.

Ali želite izdelati svojo medeno hišico ali celo še bolje – pravo medeno vasico? Načrt za hišico povečajte na A4-format. Iz navedene količine sestavin za testo boste lahko izdelali približno 17 hišic. Lahko pa načrt povečate na A3-format ter izdelate eno samo veliko hišico. S škarjami izrežite dele za hišico, jih položite na razvaljano testo ter z nožem natančno izrežite posamezne komponente.

Moda 

Prihajajoči hladni dnevi kar kličejo po uporabnih toplih modnih dodatkih, ki nam ogrejejo glavo, vrat ali roke. Le-ti pa niso samo zato, da nas zavarujejo pred vremenskimi nevšečnostmi, temveč tudi zato, da popestrimo vrhnja oblačila in jim tako dodamo nov, svež modni pridih.

Letos so še posebno modni veliki in široki šali, ki pa jih včasih ne znamo prav dobro oviti okrog vratu ali ramen. Naj vam predstavim nekaj idej.

Širok barvit šal je iz fine volne (velikokrat tudi kašmirske), tkan v zanimivem barvnem žakarskem vzorcu.
•Običajno so taki šali res zelo veliki in največji učinek dosežete, če jih čim manj gubate in ovijate, pravzaprav jih zaradi njihove velikosti težko ovijete okrog vratu. Lahko pa s pomočjo pasa ali okrasne broške dosežete, da ostane tak šal na svojem mestu.

Zdravje

Skrb za zdravje anusa (zadnjika, ritnika) oziroma zadnjične odprtine bi morala postati tako pomembna, kot je skrb za zdravje ustne votline. Spodnja ali zadnja vrata našega telesa si namreč ne zaslužijo nič manjše pozornosti in obravnave kot zgornja ali vhodna vrata, je prepričan dr. Boštjan Mlakar, dr. med., specialist kirurgije, dolgoletni promotor analnega zdravja.

Dr. Boštjan Mlakar se proktologiji (veja medicine, ki se ukvarja z boleznimi zadnjika in danke) posveča že več kot 25 let, zadnja leta v zasebni kliniki Zdrav splet. Ta ima tudi koncesijo za abdominalne preglede, proktološke preglede, operacije kile in operacije anusa. Konec lanskega leta je pri Društvu onkoloških bolnikov Slovenije izšla brošura Skrbimo za analno zdravje, v kateri razumljivo predstavi navodila za samopregledovanje. Za bralce Vzajemnosti je med drugim povedal, da bi marsikatero bolezensko dogajanje lahko pravočasno sami...

Zdravje

Bolečina je bio-psiho-socialni fenomen, je čutna in čustvena izkušnja, ki jo vsak človek doživlja po svoje. Akutne bolečine (glavoboli, bolečine po poškodbi, operaciji …) prej ali slej izginejo, trdovratne kronične bolečine, ki zaradi degenerativnih sprememb pogosto pestijo starejše, pa ne izginejo, vendar jih je mogoče blažiti.

O sprejemanju in obvladovanju bolečine smo se pogovarjali z anesteziologinjo prim. doc. dr. Neli Vintar,  zdravnico, raziskovalko in pisateljico. Zaposlena je v UKC Ljubljana na Kliničnem oddelku za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok in deluje na dveh lokacijah, in sicer v glavni stavbi UKC in na Oddelku za terapijo bolečine v protibolečinski ambulanti v Bolnišnici dr. Petra Držaja. »V bolečino je vtkano celotno življenje posameznika – travme iz otroštva, slabe izkušnje v šoli, izguba ljubljene osebe, različni strahovi,...