Čim manj bele moke in sladkorja
Moka, sladkor in sol so tri pomembna živila, brez katerih v življenju ne moremo. To nam pove že preprosta zdrava pamet. Zapleten pogled pa nam razkrije velik pomen kakovosti teh živil. Ni vseeno, ali moki, sladkorju in soli dodamo pridevnik ''bela'' ali ''beli'' in zapišemo bela moka, beli sladkor in bela sol. Pri tem pridevnik pomeni določeno stopnjo rafiniranja teh živil, kar pa s stališča koristi za naše telo pravzaprav pomeni – osiromašenje.
Bela moka, zmleta na valje, je nekaj povsem drugega kot polnovredna moka, zmleta na mlinske kamne. Rjav nerafinirani sladkor in melasni sladkor sta po vsebnosti koristnih snovi za telo nekaj povsem drugega kot rafiniran, prečiščen beli sladkor. Enako velja za sol, o kateri bomo več govorili v prihodnji številki: bela, prečiščena se po kakovosti za zdravje ne more primerjati z grobo, naravno morsko soljo z vsemi primesmi.Mlečni izdelki – vir beljakovin
Mleko je nasprotno od mesa veliko cenejši vir beljakovin. Je tudi surovina za številne prehrambene izdelke, brez katerih si že težko predstavljamo naš vsakdan. Da se bomo med njimi laže znašli, jih predstavljamo pobliže. Jogurt, skuta, sir, kislo mleko, kefir, smetana, maslo nastanejo z delovanjem mlečno kislinskih bakterij, zato jim pravimo fermentirani mlečni izdelki. V drugo skupino uvrščamo pinjenec in sirotko, ki ju dobimo v postopku predelave smetane v maslo ali mleka v sir ter ju po želji spremenimo v fermentirane mlečne izdelke,...
-
Oslič v paradižnikovi omaki
500 g filejev zamrznjenega osliča ali škarpine delno odtajamo in narežemo na kose, debele štiri centimetre. Vsak kos povaljamo v moki, v ponvi na malo olja popečemo in prestavimo na krožnik.
Dve čebuli narežemo na kolobarje in hitro popražimo. Dodamo paradižnik iz pločevinke, premešamo, bogato začinimo s timijanom, solimo in pokrito kuhamo nekaj minut. Zatem v omako naložimo kose rib, prilijemo še kozarec vina in pokrito kuhamo še pet minut. Čim manj mešamo, posodo raje stresamo, da nežno ribje meso ostane v celih kosih. Nazadnje dodamo še malo črnih oljk in omako ponudimo s kuhanimi njoki in solato. -
Dejstvo je, da procesi v našem telesu z leti potekajo drugače, počasneje in v manjšem obsegu. Zmanjša se tvorba hormonov in količina nujno potrebnih tekočin, vse to pa povzroča staranje kože, suho sluznico v očeh, nosu, pri ženskah tudi v nožnici. Oči so za dobro počutje dobesedno odvisne od solz, ki jih tvorijo in sproščajo žleze. Ko se v sistemu tvorbe solz poruši ravnovesje, lahko oči postanejo suhe. To občutimo kot dražeč občutek, oči pečejo, zdi se, kot da bi imeli v njih pesek, občutljivi smo na svetlobo, vid pa se lahko poslabša.
-
V zimskih mesecih je vse več ljudi, ki kašljajo povsod, kjer se družimo - v nakupovalnih centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, tudi na delovnih mestih. Kašelj je naraven obrambni mehanizem telesa, ki nastane zaradi različnih draženj sluznice dihal, da bi se dihalne poti očistile sluzi, tujka in drugih dražljivcev ali ovir. Receptorji za kašelj so razporejeni po dihalnih poteh od žrela do najmanjših sapnic, ki vodijo v pljučne mešičke. Poznamo dve vrsti kašlja.
-
Kislinsko-bazično ravnovesje je bistvenega pomena za zdravo telo. Že Hipokrat je govoril: "Naša hrana naj bo naše zdravilo in naša zdravila naj bodo naša hrana." Zdravilna zelišča vplivajo na kislinsko-bazično ravnovesje, saj dovajajo bazične snovi, spodbujajo presnovo, čistijo kri in pospešujejo odvajanje vode. Vrednosti merimo tako: kislo je od 1 do 7 pH, nevtralno 7 pH, bazično pa od 7 do 14 pH. Presežek baz ali kislin je škodljiv. Zato skrbijo pufri (nevtralizatorji), ki lahko vežejo presežke obojih.
-
Laž je poseben način odzivanja v okoliščinah, ki ogrožajo človekovo samopodobo in celo samospoštovanje. Če smo iskreni, se vsi kdaj pa kdaj zlažemo. Prav pogosto pa je laž obrambni mehanizem predvsem pri otrocih. Vzrokov za laganje je veliko, pa vendar bodimo pozorni in raje stopajmo po poti resnice, ki je manj stresna. Včasih je ta pot sicer neprijetna in tudi boleča, a nas osrečuje, medtem ko nas laž ne osrečuje, tudi če je majhna in če nam trenutno prinaša koristi. V trenutkih, ko bi se zatekli k laži, raje poiščimo drug izhod.
-
Sprejmimo to, kar še zmoremo Pomoč je na ženino pobudo poiskal dolgoletni zakonski par. Mož, zdaj pri sedemdesetih, je pred časom premagal hudo bolezen. Zdaj je sicer zdrav, vendar je ves čas nejevoljen, nezadovoljen sam s seboj in z drugimi. Žena si po najboljših močeh prizadeva, da bi mu ugodila, vendar pa je zaradi tega tudi sama izčrpana. Oba se vrtita v začaranem krogu medsebojnih obtoževanj. Ona meni, da bi moral mož na življenje gledati s svetlejše plati in jo nehati ves čas nadzorovati ter godrnjati za vsako malenkost, on pa želi, da...
-
Dejavniki, ki resnično vplivajo na mešanico sreče, so trdni medsebojni odnosi, zdravo sprejemanje sebe in dobro zdravje ter velika skrivnost, to je cilj in smisel v življenju. Starost je tako kot otroštvo polna presenečenj, pričakovanj, pa tudi bolečin, ki pridejo in gredo. Pa vendar se je naša kultura zelo boji. Spremenili smo jo v nekaj groznega, čeprav je staranje povsem naraven in normalen proces. Ustvarili smo kulturo, ki časti mladost in zato škoduje vsem.
Spremenimo pogled Zdravo sprejemanje sebe. Ali je takšna usoda za vsakogar nespremenljiva? Spomin in duševna svežina sta pri nekaterih presenetljivo dobra. Če nekoliko pobliže opazujemo življenje takih ljudi, vedno ugotovimo naslednje značilnosti. So priletni ljudje, ki gredo vsak dan na sprehod in se ob tej priložnosti nadihajo dovolj kisika. Taki ljudje žive preprosto in zmerno. Privoščijo si dovolj spanca, docela izključijo dnevne vtise in nobenih skrbi ne nosijo s seboj. Staranja sicer ne preprečijo, notranje pa ostanejo mladi in gibki.
-
Poznate občutek, ko imate besedo »na koncu jezika«, pa se je preprosto ne morete spomniti? Potem pa se podatka spomnite kar nenadoma, po nekaj minutah, urah ali celo več dnevih. Gre za naravno okoliščino, ki se lahko zgodi posamezniku v kateremkoli življenjskem obdobju. S pešanjem spomina se slej ko prej spopademo vsi. Pomagamo si lahko s posebnimi tehnikami urjenja spomina, kot je priklic latentnih podatkov ali tako imenovanih spečih podatkov. To so podatki, ki smo si jih zapomnili, a smo jih preredko uporabljali, da si bi jih tako dobro...
