Ples blagodejno vpliva na počutje, ohranja telesno kondicijo, krepi spomin in razvija samozavest. Ker zahteva intenzivno telesno in umsko aktivnost, učinkovito ohranja sposobnost pomnjenja in zavira nastanek demence, zato velja za eno najkoristnejših oblik rekreacije zlasti za srednjo in starejšo generacijo, pa naj gre za folkloro, družabne ali skupinske plese ali pa za manj poznane vrste plesa kot je denimo orientalski ples.

V Nemčiji, denimo, je več kot 5000 seniorskih plesnih skupin. Plesalci se dobivajo v telovadnicah, v domovih za ostarele in v najrazličnejših drugih dvoranah, pravi Ivan Korelc, ki je plesno znanje pridobil kot učenec plesnega mojstra Adolfa Jenka. Še posebej koristni so družabni plesi, ki ljudi združujejo, medtem ko sodobni način plesa na glasno in pogosto agresivno glasbo v lokalih ljudi le oddaljuje in odtujuje.
In še nekaj ugotavlja Korelc: čim večja je gospodarska kriza, tem več ljudi pleše. Zato se je več novih plesov pojavilo prav v hudih krizah. Primer je argentinski tango, ki se je rodil v času največje gospodarske krize v Argentini in je še vedno živ.
Tudi pri nas je veliko ljubiteljev plesa, ki pa pogrešajo priložnosti za ples in dobro družbo. Poleg plesnih klubov, ki prirejajo tečaje za plesalce vseh vse starosti, nastaja vedno več plesnih sekcij tudi v društvih upokojencev.

Med številne dejavnike za pojav demence strokovnjaki prištevajo tudi neravnovesje vseh hranil in zaščitnih snovi. Sodeč po rezultatih raziskav, uživanje čim bolj raznovrstne hrane, bogate z antioksidanti, vitamini in minerali preprečuje propadanje možganskih celic. Demenca je pojav, ko začenjajo v možganih propadati predeli, odgovorni za spomin in zdravo mišljenje. Dementnemu bolniku vse bolj upadajo sposobnosti opravljanja rutinskih nalog, smisel za orientacijo in kratkoročni spomin, hkrati pa se mu čedalje bolj spreminja osebnost.

Hrvaška nutricionistka dr. Lejla Kažinić-Kreho, zdravnica, specialistka za zdravo prehrano, v svojih knjigah ničesar ne prepoveduje, opozarja pa na pomen kuhanja in druženja ob mizi. Njeno strokovno prepričanje je, da se moramo vrniti k živilom, ki smo jih gojili nekoč. Če nam je zdravje vrednota in nas bo veliko zahtevalo ekološko neoporečna živila, bomo dosegli, da bodo tudi cenejša. Ob izidu v slovenščino prevedene knjige Prehrana 21. stoletja za moške, smo se z njo pogovarjali ne le o značilnih moških težavah, ki jih je mogoče odpraviti...

Med dopustovanjem v obmorskih krajih lahko podrobneje spoznavamo drevesa, ki nam dajejo senco pred vročim soncem ter okusne in uporabne plodove. Pinjole – polne zdravih maščob V Italiji pinije gojijo kot sadno drevje, saj so zelo cenjeni njihovi plodovi – pinjole, podolgovata semena, ki dozorijo v storžih. Obdaja jih trda, olesenela luska, ki jo je treba streti. Pinjole so ena najdražjih semen, vsebujejo pa predvsem vitamine B, železo in fosfor ter veliko zdravih, nenasičenih maščob.

Žižola – bogastvo vitamina C Žižola je trnato, do deset metrov visoko drevo, ki izvira iz Severne Afrike in Sirije, od koder so jo najprej zanesli na Kitajsko. Zato ji pravijo tudi kitajski datelj ali čičmak. Za drevo z manjšimi podolgovatimi usnjatimi listi so značilne rdečkasto-rjavo obarvane veje. Dobro prenaša nizke temperature, pa tudi sušo. Žižola cveti od maja do avgusta, majhni cvetovi pa so rumeno obarvani. Plodovi so zeleni in podolgovati ter na prvi pogled spominjajo na oljke, nekateri so tudi hruškasto oblikovani.

Splošna moč telesa je tista pomembna stvar našega življenja, s katero ostajamo v gibanju in zdravi. Čedalje več ljudi se zaveda krepitve telesa s pravilnim dihanjem, ki ob tem, da prečiščuje naše telo, še dodatno izboljšuje dejavnost vseh organov. Naslednja vaja je enostavna in ob pravilni izvedbi tudi izjemno učinkovita. Lezite na hrbet na čim tršo podlago. Najbolj priporočljiva je debela volnena preproga ali ležalna podloga za vadbo ali za na plažo.

Čeprav na zunaj morda ni povsem vidno, kako dobro natrenirano je naše srce, si ta mišica vsekakor zasluži vse spoštovanje! Je motor našega organizma, ki pošteno gara, saj opravi kar 41 milijonov utripov na leto! Pri tem potisne po telesu blizu 2,5 milijona litrov krvi – in to nepretrgoma, pri čemer pa se prav nič ne utrudi. Učinkovito delovanje srčne mišice pozitivno vpliva na presnovo, optimalno izrabo hranilnih snovi, brezhibno dovajanje kisika v pljuča, s tem krepita pa se tudi imunski sistem in krvni obtok.

Ne parkirišču, leži v mlaki vode premočen moški, ki ne kaže znakov življenja. Ob prihodu ekipe nujne medicinske pomoči je ob njem nekaj prič z vedrom. Na začudeno vprašanje reševalcev sledi odgovor: »Nismo vedeli, kam je treba pritiskati, pa smo ga polivali z vodo.« Žal se metode, ki v risankah obudijo celo miš k življenju, ne obnesejo pri ljudeh. Reševalne ekipe se pri delu pogosto srečujejo s pacienti, ki jim mimoidoči niso nudili prve pomoči.

»Starejši si zaslužijo več obzirnosti in spoštovanja …  Sodobne generacije so na žalost spremenile slog življenja, ki starejšim ne priznava več ustreznega vrednostnega prostora … Morali bi se zavzemati za oživljanje vrednot, ki bogatijo in dvigajo raven bivanja, predvsem njegovo kulturno in duhovno razsežnost,« je dr. Marko Pišljar zapisal v monografiji Slovenija s samomorom ali brez (2003). Z njim smo se pogovarjali o preprečevanju samomora med starejšimi.