Prejšnje mesece smo se utrjevali v moči in ravnotežju, danes pa so na vrsti vaje za boljšo predihanost ter predvsem spretnost. Po nekajminutni hoji za ogrevanje se ustavite na ravnem in varnem terenu in začnite vaditi. Tokrat potrebujete palici. Najnujnejša stvar je pravilno in povezano dihanje skozi nos. Ob vdihu se namreč zrak segreje in prečisti. Tako se organizem osveži in tudi okrepi. Pri prvi vaji palici, ki jih sicer uporabljate pri hoji, položite za vrat. Nogi sta rahlo narazen, telo pa sučite v levo in desno stran.

Po sodobnih merilih pustna pojedina ni zdrava, toda le, če gledate posamezne jedi ločeno in ne kot celoto. Že stare mame so znale kombinirati pustne jedi z obilico vlaknin, z zelišči, s stročnicami, z zeljem, s fižolom, z lečo, s čebulo in česnom, pa z brinjem, s timijanom, še zlasti pa z rožmarinom in z jabolki. Čeprav je letos pust zgodaj, bo post natanko tako dolg kot vsako leto in bo dovolj časa za razbremenitev organizma po (pre)dobri hrani. Tradicionalnih pustnih jedi je na Slovenskem veliko. V Istri so, denimo, znane kroštole.

Razmerje med hranili v posameznih vrstah mleka je različno, a vseeno lahko rečemo, da je mleko hranilno zelo bogato in skupaj z jajci ter z rastlinskimi beljakovinami nadomešča meso v človekovi vsakdanji prehrani. Pa vemo o njem dovolj? Posamezne vrste mleka (kravje, kozje, ovčje ali kobilje) se med seboj razlikujejo po sestavi hranilnih snovi. Razumljivo, kravje mleko je prvenstveno namenjeno teličku, kobilje mleku žrebetu, mleko koz ali ovac pa kozličkom in jagenjčkom.

Katero mleko je bolj zdravo? Odgovor ni preprost, zato poglejmo nekaj najpomembnejših dejstev, ki nam bodo pomagala pri odločitvi. Surovo mleko ima pristen vonj, ki ga cenimo; alpsko mleko je pusto, zaradi toplotne obdelave z nedoločljivim vonjem in okusom, vendar je nekaterim všeč prav takšno. Surovo mleko vsebuje beljakovine v povsem naravni obliki, pri toplotni obdelavi se jim spremeni kemična oblika in nekateri raziskovalci trdijo, da so zato teže dostopne prebavnim proteolitičnim encimom.

V času prehladov in gripe lahko lajšamo težave tudi z manj znanimi zdravilnimi rastlinami ali njihovimi pripravki. Limonina trava izvira iz Indije, trava z dolgimi suličastimi listi in ostrimi robovi na prostem raste v šopih s premerom do dveh metrov in visokih do enega metra. Zadnja leta pa je mogoče semena in rastline kupiti tudi pri nas, je tudi privlačna lončnica. Najlaže jo razmnožujemo z delitvijo korenin, liste lahko potrgamo večkrat na leto. Ime je dobila zaradi vonja po limoni, ki ji ga daje eterično olje.

Fižolova enolončnica
250 g suhega fižola namočimo preko noči. Naslednji dan vodo odlijemo, nalijemo novo in skuhamo s ščepcem soli in šetrajem ter prihranimo. V loncu na povišan pritisk je namočen suh fižol skuhan v 15 do 20 minutah.
Dva večja krompirja ter en rdeč in en rumen korenček narežemo, stresemo v nov lonec, prilijemo vodo, da je zelenjava pokrita, zavremo in na šibkem ognju kuhamo 15 minut. Zatem dodamo kuhan fižol z vodo vred, začinimo z lovorjem, strtim strokom česna, dosolimo, popramo ter kuhamo še pet minut. Okrasimo s peteršiljem, za krepkejši okus pa še s tanko narezanim steblom belušne zelene.

Skoraj povsod po svetu ženske v povprečju živijo dlje od moških. Med stoletniki je devetkrat več žensk kot moških. Znanost si prizadeva pojasniti, zakaj tolikšna razlika, da bi s tem morda pomagala moškim do daljšega življenja. Ko medicina ugotovi vzrok, največkrat rešitev ni več daleč.

Večina dosedanjih raziskav ne dokazuje vzročne povezanosti, pač pa sklepa na podlagi statističnih podatkov. V reviji Time je bila leta 2008 objavljena raziskava, ki jo je s svojimi sodelavci opravil verjetno eden najbolj znanih strokovnjakov za to področje dr. Thomas T. Perls s harvardske univerze. Ugotovil je, da ženske zbolijo za srčno-žilnimi boleznimi pozneje kot moški. Pozneje doživljajo srčne infarkte in možgansko kap. Medtem ko ženske te bolezni napadejo v starosti od 70 do 80 let, moške doletijo v povprečju 20 let prej. Vendar pa je treba hkrati povedati, da zaradi posledic srčno-žilnih bolezni še vedno umre več žensk kot moških.

Z zdravim načinom življenja lahko procese staranja upočasnimo in ohranimo dobro zdravje in vitalnost še v pozno starost. Nikoli ni prepozno za spremembo načina življenja z uživanjem dobrih maščob ter veliko sadja in zelenjave, z redno vadbo vsaj trikrat na teden in sproščanjem. Telesu koristijo nenasičene maščobne kisline. Oljčno olje denimo zmanjšuje lepljivost krvnih ploščic. Med zelo koristna olja sodijo tudi laneno, repično, arganovo, bučno, sezamovo in konopljino olje.

Vitkost preprečuje bolezni sodobnega časa Z naraščanjem telesne teže se hitro pojavi presnovni sindrom, s čimer se poveča tveganje za bolezni srca in ožilja ter nekatere vrste raka. Zato je pomembno zniževanje ali ohranjanje primerne telesne teže. Osvojimo navado petih obrokov na dan, od katerih je zajtrk obilen, večerja pa lažja. Zdrava prehrana vsebuje malo enostavnih ogljikovih hidratov, le do 5 odstotkov. Zelenjavo kuhamo na sopari ali v majhni količini vode, nikoli je ne razkuhamo, temveč mora ostati čvrsta na ugriz.

Po šestdesetem letu življenja, ko se v telesu pojavi pomanjkanje želodčne kisline, ostanemo tudi brez potrebnih količin vitamina B-12. Pomanjkanje tega vitamina tako neposredno, kot tudi posredno prizadene metabolizem maščob, vpliva na delovanje ščitnice, jeter, živčevja, vsekakor pa pomembno vpliva na razvoj ateroskleroze. Znaki pomanjkanja vitamina B-12 so anemija, utrujenost, mravljinčenje, drevenenje in mrtvenje po zgornjih ali spodnjih udih, pekoč in pogosto vnet jezik, občutek šibkih mišic in nemoči, razdražljivost, motnje v...