V zimskih mesecih je vse več ljudi, ki kašljajo povsod, kjer se družimo - v nakupovalnih centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, tudi na delovnih mestih. Kašelj je naraven obrambni mehanizem telesa, ki nastane zaradi različnih draženj sluznice dihal, da bi se dihalne poti očistile sluzi, tujka in drugih dražljivcev ali ovir. Receptorji za kašelj so razporejeni po dihalnih poteh od žrela do najmanjših sapnic, ki vodijo v pljučne mešičke. Poznamo dve vrsti kašlja.

Laž je poseben način odzivanja v okoliščinah, ki ogrožajo človekovo samopodobo in celo samospoštovanje. Če smo iskreni, se vsi kdaj pa kdaj zlažemo. Prav pogosto pa je laž obrambni mehanizem predvsem pri otrocih. Vzrokov za laganje je veliko, pa vendar bodimo pozorni in raje stopajmo po poti resnice, ki je manj stresna. Včasih je ta pot sicer neprijetna in tudi boleča, a nas osrečuje, medtem ko nas laž ne osrečuje, tudi če je majhna in če nam trenutno prinaša koristi. V trenutkih, ko bi se zatekli k laži, raje poiščimo drug izhod.

Dejavniki, ki resnično vplivajo na mešanico sreče, so trdni medsebojni odnosi, zdravo sprejemanje sebe in dobro zdravje ter velika skrivnost, to je cilj in smisel v življenju. Starost je tako kot otroštvo polna presenečenj, pričakovanj, pa tudi bolečin, ki pridejo in gredo. Pa vendar se je naša kultura zelo boji. Spremenili smo jo v nekaj groznega, čeprav je staranje povsem naraven in normalen proces. Ustvarili smo kulturo, ki časti mladost in zato škoduje vsem.

Spremenimo pogled Zdravo sprejemanje sebe. Ali je takšna usoda za vsakogar nespremenljiva? Spomin in duševna svežina sta pri nekaterih presenetljivo dobra. Če nekoliko pobliže opazujemo življenje takih ljudi, vedno ugotovimo naslednje značilnosti. So priletni ljudje, ki gredo vsak dan na sprehod in se ob tej priložnosti nadihajo dovolj kisika. Taki ljudje žive preprosto in zmerno. Privoščijo si dovolj spanca, docela izključijo dnevne vtise in nobenih skrbi ne nosijo s seboj. Staranja sicer ne preprečijo, notranje pa ostanejo mladi in gibki.

Vse življenje nas prepričujejo, da se bomo na stara leta teže gibali, da se nam bodo kosti lomile, da se bomo počasneje (če sploh) zdravili in da bomo vse slabše videli. Precej neprijetna podoba starosti, za katero pa že nekaj časa vemo, da ne drži povsem. Tudi tista o slabšem vidu ne. Sicer je res, da večinoma ljudje po 50. letu starosti obolevajo za hudo očesno boleznijo, degeneracijo rumene pege (makule). Vendar se lahko zgodi, da zbolijo tudi mlajši.

Prizadeta je rumena pega Bolezen počasi uničuje ostrino centralnega vida, ki ga potrebujemo za vse prej naštete dejavnosti. Prizadene rumeno pego, ki je v središču mrežnice in nam omogoča, da vidimo podrobnosti. Obstajata dve vrsti starostne degeneracije makule: suha in mokra. Suha je najbolj pogosta oblika in se pojavlja v več stopnjah. Na začetku se v očesnem ozadju nabirajo rumeni odpadki, ki jim pravijo drusen. Razlikujejo se po velikosti in številu. Nabiranje drusena je tudi sicer naravna sestavina procesa staranja.

Res je poleti vidne več kože, ker pač nosimo manj oblačil, vendar pa je nega kože pozimi enako pomembna. Kot pravijo strokovnjaki, je zima celo najhujši letni čas za kožo. In to velja ne glede na leta, za starejšo kožo pa še prav posebej, saj je bolj suha. Pozimi se koža še hitreje dehidrira kot poleti. Vročina nas sili, da več popijemo, medtem ko pozimi kar malo pozabimo na vodo. Samo ponoči z dihanjem izgubi telo v povprečju dva decilitra vode, tako da koža potrebuje nadomestilo takoj zjutraj.