-
Maligni limfom je rak limfatičnega sistema, razmeroma redke oblike raka, katere pojavnost naglo narašča. Vsako leto po svetu odkrijejo približno 350 tisoč novih primerov te bolezni, pri nas pa blizu 300. Ker so znaki obolenja podobni prehladnim obolenjem, se kaj lahko zgodi, da jih spregledamo.
Limfatični sistem je del imunskega sistema organizma, ki skrbi za obrambo pred okužbami. Sestavlja ga več organov: kostni mozeg, vranica, priželjc in bezgavke. Po njem se pretaka limfa, tekočina, ki prenaša po telesu hranilne snovi in bele krvne celice (limfocite) ter skrbi za obrambo telesa pred okužbami. Limfom nastane zaradi nenadzorovanega razraščanja ene od vrst belih celic, ki se začno nabirati v limfatičnih vozlih ali po domače povedano - v bezgavkah.
-
Pred letom 1970, ko v Sloveniji še ni bilo obiralnih strojev, je Savinjska dolina po 15. avgustu oživela. Hmelj so prišla obirat pridna dekleta, pa tudi fantje, ki so največkrat dobili vlogo "štangarjev". Privzdigovali so hmeljevke, da so jih obiralke laže podirale na križ. Tudi za vodo so skrbeli ti fantje. »Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva je v Žalec povabil nekdanje obiralce na srečanje, kjer so obudili spomine in jih tudi posneli, kasneje pa jih bodo natisnili.
»To je treba pokazati našim mladim,« je poudarila nekdanja obiralka Regina iz Prevorja pri Lesičnem. Pozneje se je vsak dan vozila na delo v Celje; ko službe še ni bilo, se je pridružila skupini obiralk, ki so potovale z vlakom. Nato so se košarami (cajnami) naložile na voz, ki jih je pričakal in odpeljal do kmetije. Tam jih je čakalo ležišče na senu in miza za zajtrk in večerjo, kosilo pa so pojedle kar na njivi, ko so se z bolečimi, opraskanimi rokami, ki so pekle, če jih je močil dež, še huje pa je bilo v vročini, zbrale ob skromni,...
-
Po dolgem in dokaj vročem poletju je telo, z njim pa tudi koža zagotovo izgubilo veliko vlage. Poskrbimo, da jo čim prej nadomestimo, da bo koža spet prožna in mehka.
V poletnih mesecih vročina in veter intenzivno izsušujeta kožo, česar pa s hrano, vodo in zaščitnimi kremami ne moremo v celoti nadomestiti. Če pomislite, da tri četrtine telesa sestavlja voda in da je mora biti za gladek otip v povrhnjici vsaj 15-20 odstotkov, je jasno, kako pomembna je skrb za vzpostavljanje zadostne ravni vlage.
-
Pri povečani telesni teži se hitro začne kazati presnovni sindrom, ki ga označujejo trebušna debelost, zvišane vrednosti holesterola v krvi, zvišan krvni tlak, pogoste pa so tudi težave s hrbtenico in sklepi. Pri ljudeh s presnovnim sindromom je veliko večja obolevnost in umrljivost za boleznimi sodobnega časa. Poleg tega so pri debelosti splošno počutje, storilnost in delovna zmožnost bistveno slabši kot pri normalni telesni teži.
Zato ljudje želijo shujšati na različne načine, velikokrat neustrezne in zdravju škodljive. Maščoba iz hrane se seveda ne pretvori enostavno v telesno maščobo. Le odvečne kalorije iz vseh sestavin hrane, ki jih pri svojem delu in gibanju ne porabimo, se odložijo v maščobna skladišča.
Ohranimo moč, gibljivost in ravnotežje
Z nekaj minut trajajočo, a vsakodnevno vadbo nam bo to zagotovo uspelo. Zato je dobro, da se držimo osnovnega pravila rednosti, ki se vedno izide.
Dnevi pred nami so polni jesenskih sadov. V takšni ali drugačni obliki. Te dobre sadove gibanja in drugih aktivnosti bomo poskušali obdržati in jih tudi dopolniti s tokratnimi vajami. Spet sem izbrala take, da boste na svoj račun prišli tudi tisti, ki ne morete telovaditi stoje. Zaradi izrednega učinka na spodnje trebušne mišice in mišice medeničnega obroča in dna lahko z njimi zmanjšate težave z uhajanjem urina in izboljšate stanje pri povešeni maternici. Vadite postopoma, s pretiravanjem si lahko pridelate tudi dober »muskelfiber«.
-
Veliko ljudi, s katerimi prihajam v stik, zavzdihne, da morajo shujšati in me sprašujejo, kako naj to naredijo. Takim odločno rečem: »Nehajte hujšati!« Pogledajo me prav začudeno, zato jim moram pojasniti.
Beseda ''hujšati'' ima negativen prizvok. Dopoveduje nam, da se bomo morali nenehno nečemu odpovedovati. In posledica odpovedovanja je nestrpno in zelo stresno pričakovanje trenutka, ko se bomo lahko odrekli odpovedovanju. To pa vodi v obnovitev prejšnjega stanja, pravzaprav v njegovo poglobitev.
-
Sodobni raziskovalci, med njimi tudi psihologi, ki proučujejo človeka in medčloveško sožitje, ugotavljajo, da živimo v »družbi dolgega življenja«. Pred več desetletji so že 55 in 60 let stari ljudje veljali za zelo stare. Zdaj pa ženske v povprečju dosegajo 81 let, moški pa 76 let starosti. Seveda so te ugotovitve zgolj približne.
Za podaljšanje življenjske dobe se lahko zahvalimo več dejavnikom: predvsem je pomemben napredek medicine, večja zdravstvena osveščenost, boljše življenjske razmere in še marsikaj drugega. Zdajšnji, 60 let stari ljudje imajo pred seboj še približno tretjino ali četrtino življenja. Zato že govorimo o četrtem življenjskem obdobju.
Previdno in preudarno z zdravili
Uporaba zdravil zagotovo pripomore k boljšemu zdravju, k večji kakovosti življenja in k podaljševanju življenja. S tem, ko ne poznamo delovanja zdravil in z napačno rabo zdravil, zlasti če jemljemo več različnih hkrati, pa si lahko naredimo več škode kot koristi. Napačna uporaba zdravila je lahko v nekaterih primerih celo bolj nevarna, kot če ga sploh ne bi jemali.
S staranjem nastajajo spremembe, ki vplivajo tudi na zdravljenje z zdravili in lahko povzročijo hude zaplete. Zmanjša se, denimo, sposobnost presnavljanja zdravila, oslabljeno je delovanje ledvic, kar vpliva na izločanje zdravil iz telesa, slabšata se sluh in vid itd. Po drugi strani pa se z leti povečuje število obolenj; pri 65 letih ima približno 30 odstotkov ljudi ugotovljeno eno bolezen, 45 odstotkov ima že dve kronični bolezni, pri starejših pa so te številke še višje. Zato se povečuje tudi poraba zdravil. Tako od 20 do 40 odstotkov starejših hkrati jemlje pet ali celo več različnih zdravil. Največ zdravil zdravniki predpišejo starejšim od osemdeset let.
-
Pa čeprav so tretji zobje iz umetnega materiala, jih je treba redno čistiti, saj se na njih prav tako kot na zobeh nabirajo zobne obloge.
Po vsaki jedi zobno protezo vzamemo iz ust in speremo z mlačno vodo, da z nje odstranimo ostanke hrane. Nato jo narahlo očistimo s krtačko z mehkimi ščetinami in s posebno zobno pasto. Navadna pasta za zobe ni priporočljiva, saj lahko poškoduje akrilno površino. Prav tako lahko zobno protezo poškodujejo tudi preveč trde krtačke za zobe. Zato je bolje, da uporabljamo posebne ščetke, namenjene čiščenju protez.. Pomembno je tudi, da temeljito očistimo del zobne proteze, ki pride v stik z dlesnimi. Medzobne površine najbolje očistimo z nitko ali s posebnimi krtačkami.
Preveč kilogramov ogroža zdravje
Telesno težo že od nekdaj povezujemo z zunanjim izgledom. A vsake oči imajo svojega »malarja« in kot so bile nekoč najlepše dame z baročnih fresk, nam zdaj naslovnice vsiljujejo lepoto (pre)suhih deklet. Res pa imata pri nas kar dve tretjini odraslih prekomerno težo in tudi debelosti je čedalje več. Pri tem pa že nastopi tveganje za različne bolezni.
Debelost je kronična bolezen. Zaradi kopičenja maščevja prihaja do motenj telesnih funkcij in procesov presnove. Maščobno tkivo namreč ni le pasivno skladišče odvečne energije, ampak predstavlja organ, ki z izločanjem hormonov, vpliva na delovanje procesov v telesu.
