Z majhnimi koraki do velikih sprememb
Naša koža se z leti spreminja, potrebuje več vlage, zato tudi pravilno izbrano kremo, primeren puder za zaščito ... Poleg pravilne nege, zdrave, uravnotežene prehrane in pozitivnega pogleda na svet pa se skriva ključ za mladostnejši videz tudi v ličenju. Drage dame, se ličite venomer enako? Čas je za spremembo! Nekaj lepotnih trikov, ki jih lahko uporabimo pri ličenju in negi, je z nami delila Tina Fabjan, vodja umetnikov ličenja Max Factor.
Kakšna je pravilna nega zrelejše kože?
-
Beseda čaj izvira iz kitajske besede cha. V nekaterih kitajskih pokrajinah se beseda izgovori kot t’e, kar se je preneslo v številne druge jezike: v angleški tea, italijanski te in nemški tee. Najbolj znan je pravi čaj iz listov čajevca, po katerem so dobili ime vsi čaji, tudi sadni in zeliščni. Da bi vedeli več in znali izbirati med njimi, jih prav skuhati in postreči, preberite tale prispevek.
Za pravi čaj potrebujete posušene lističe čajevca (Camellia sinensis). Aroma, okus in kakovost čaja niso odvisni le od sorte čajevca, temveč tudi od območja, podnebja, nadmorske višine, sestave in obdelave tal, časa obiranja, lege lističev na steblu ter končne obdelave nabranih čajnih lističev.
-
Zeleni čaj je še posebej bogat z vitamini (B, C, A) minerali (cink, fluor, mangan), encimi, tanini, katehini, bioflavonidi, aminokislinami, saponini, kofeinom in eteričnimi olji. Zato koristi pravzaprav vsemu organizmu.
Vnetja. Zeleni čaj s katehini in čreslovino se odlikuje s protivnetnim in protibolečinskim delovanjem; hkrati pa je prijazen do želodca (manj agresiven od prave kave in črnega čaja) in prebavil nasploh.
Presnova maščob. Učinkovine v čaju spodbujajo razgradnjo maščob v telesu in 'kurjenje kalorij'. S poskusi so ugotovili, da lahko pitje zelenega čaja pospeši odpravljanje maščobnih oblog v predelu trebuha celo do 77 odstotkov. Pomembno pa je, da zeleni čaj deluje tudi preventivno - človek se sploh ne zredi.
-
V prehrani človeka je imel kruh skozi vso zgodovino zelo veliko, tudi simbolično vlogo, zapisano že v dva tisoč let starem očenašu: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh ...!« Po stari slovanski navadi še dandanes kot dobrodošlico ponudimo kruh in sol. Kruh je namreč simbol življenja, je božji dar v pravem pomenu besede in tako ga obravnavajo različne kulture in verstva. Brez žita in kruha ne bi bilo človeštva.
Tudi številni drugi narodi poznajo pravo obredje pri peki kruha in njegovem uživanju. Navsezadnje že sama aroma pri peki kruha napolni prostor in vsem navzočim daje občutek slovesnosti. Človek je do kruha vedno gojil spoštovanje, zato so vzniknili številni pregovori. Kar spomnimo se: »Če kruh pade ti na tla, poberi in poljubi ga.«
-
Zakaj ženske pogosto prizadene osteoporoza, artroza ali podobna obolenja? Gre vzroke iskati v genih, pomanjkanju gibanja ali pa obolenja izhajajo iz naših potlačenih želja, nenehnih pritiskov in notranjih spon, ki se kopičijo leta in leta.
Tako namreč razmišlja Alenka Rebula, filozofinja in pesnica iz Trsta ter avtorica nekaterih knjižnih uspešnic (Globine, ki so nas rodile, Blagor ženskam, Sto obrazov notranje moči ...), ki o teh temah veliko predava po vsej Sloveniji. Predstavljamo vam povzetek njenega predavanja.
-
Čustva izražajo barvitost duševnega stanja, zato so lahko prijetna ali neprijetna. Najslabše pa je, če se pretvarjamo, saj naš sogovornik ne ve, kaj v resnici mislimo in čutimo. Zakaj nekateri ljudje vidno izražajo svoja čustva, drugi pa jih skrivajo?
Da kdo skriva svoja čustva, najbolj opazimo na obrazu in na togi telesni drži. Veselje, žalost, presenečenje, vznemirjenost, agresivnost, sovražnost, nevoščljivost taki ljudje skrbno skrivajo za ledeno obrazno masko. Ko jih pogledamo, nas kar zmrazi. Ponavadi mislimo, da so to čustveno hladni ljudje, ki tudi v medsebojnih odnosih ne biti pristni.
-
Depresija in samomorilno vedenje nista naravni sopotnici staranja, a se z depresivnimi motnjami srečuje kakih 10 odstotkov starejših, po nekaterih ocenah celo enkrat več. O pravih številkah je težko govoriti, saj rezultati raziskav kažejo, da naj bi bilo med starejšimi ljudmi, ki so zboleli za depresivno motnjo, prepoznanih in ustrezno zdravljenih manj kot 20 odstotkov.
Prepoznavanje depresije namreč ovirajo druge telesne težave in kronične bolezni, bolniki pogosto tožijo o bolečinah, utrujenosti, prebavnih motnjah, ki nekako prekrijejo duševne težave. Drugi spet teh težav niti ne omenjajo, bodisi zato, ker menijo, da sodijo »k letom«, bodisi zato, ker si jih nočejo priznati, saj je depresija v družbi še vedno stigmatizirana.
Zdravstvene novice - na kratko
Rastlinska olja za nego kože
V zimskem času imamo zaradi nizkih temperatur in suhega zraka v bivalnih prostorih pogosto težave s kožo. Je suha, razpokana, otrdela, razdražena in pordela. Zato potrebuje dovolj vlage in maščob, ki zadržujejo vlago. Ustrezno nego najbolje zagotovimo koži s čistimi rastlinskimi olji (mandljevo, sončnično, jojobino, oljčno ... ). Ta olja ne vsebujejo dodatkov, kožo pa varujejo pred škodljivimi zunanjimi vplivi ter uravnavajo njen kislinski in maščobni plašč. S svojimi učinkovinami, kot so nenasičene maščobne kisline, vitamini, predvsem A in E, ter naravni antioksidanti spodbujajo obnovo kože.
-
Med prehranska dopolnila, ki blagodejno vplivajo na naš organizem, uvrščamo tudi konopljino olje. Vsebuje namreč veliko polinenasičenih maščobnih kislin, ki koristijo organizmu, a jih telo ni sposobno samo tvoriti, zato jih moramo zaužiti s hrano.
Konoplja je sicer cenjena v predelovalni industriji, zlasti za izdelovanje papirja, vrvi ali oblačil ter pri pripravi kozmetičnih preparatov. Uporabna je tudi v prehrani: praženo seme dodamo v testo za kruh ali pecivo, lahko ga grizljamo kot bučna semena; iz moke pečemo kruh ali pripravljamo testenine; olje iz hladno stisnjenih semen uporabljamo pri pripravi hladnih jedi, denimo različnih solat, ni pa primerno za cvrtje, saj ga nad 180 stopinj ne smemo segrevati, ker sicer oksidira.
Težko prepoznavna, a uspešno zdravljena bolezen
S starostjo usihajo življenjske moči. Pojavljajo se tipične zunanje spremembe na koži, laseh, zobeh, zmanjšano pa je tudi delovanje vseh notranjih organov – srca, žil, pljuč, ledvic, prebavne cevi, žlez. Imunska odpornost organizma je okrnjena, zato so pri starejših pogostejše vnetne bolezni, teže pa premagujejo vsako bolezen – tudi povsem vsakdanjo gripo.
Zakaj pride do starostnih sprememb, ni povsem pojasnjeno. Dejstvo pa je, da v starosti propade več celic telesa, kot se jih na novo zgradi, kar je povsem nasproten proces kot v času odraščanja. Ni pa znano, kaj povzroča pospešeno odmiranje celic, ali z drugimi besedami povedano, katera notranja ura narekuje tiho in vztrajno propadanje celic in s tem pešanje organov, kar končno pripelje v smrt.