Prava mera gibanja zelo koristi
Z redno telesno vadbo izboljšamo počutje, držo, zdržljivost in odpornost telesa, upočasnimo nastanek in razvoj bolezni ter omilimo simptome kroničnih bolezni ter učinkovito upočasnimo procese staranja. Hkrati pa vadba učinkovito zmanjša občutek utrujenosti in poveča samozavest.
Pri zmerni vadbi se nekoliko spotimo, zadihamo in zmerno pospešimo srčni utrip. Zelo pomembno je, da je vadba prilagojena sposobnostim posameznika in da je hkrati tako intenzivna, da omogoča napredek in izboljšanje funkcionalnih sposobnosti. Zlasti se morajo vadbe načrtno lotiti ljudje s težavami srca in ožilja, saj ob neustrezni vadbi lahko pride do zapletov, denimo do motnje pretoka po koronarnih arterijah in do angine pektoris, srčnega infarkta ali celo nenadnega srčnega zastoja. Lahko se razvijejo motnje ritma z nenadnim pospešenim utripom, pojavijo se lahko prezgodnji utripi, migetanje preddvorov ali prekatov ter motnje prevajanja.
-
Raztezanje na ozeleneli trati, balkonu, pred osončenim oknom bo okrepilo tudi vaše veselje, voljo in dodalo vašemu življenju tisto nekaj več, česar ne moremo opisati z besedami. Predvsem pa je pomembno to, da se ga lahko lotijo tudi tisti, ki so zavoljo najrazličnejših razlogov prisiljeni večino dneva presedeti.
Skoraj za vse je čas po hladni zimi prijeten. Odložena oblačila so le eden od načinov razbremenitve, drugi, pomembnejši pa je zmerno gibanje ob enakomernem in pravilnem dihanju.
-
Na pragu pomladi si lahko k zdravju in dobremu počutju pomagamo na povsem naraven način tudi z barvami. Izbiramo odtenke, ki so nam najbolj pri srcu, obenem pa upoštevamo vpliv posameznih delov barvnega spektra na telo in dušo.
Ameriški znanstveniki ugotavljajo, da imajo barve izredno pomembno vlogo za ohranjanje zdravja in vitalnosti, da barvno usklajeno in primerno oblikovano bivalno okolje znatno spodbudi tudi zdravljenje akutnih obolenj in preprečuje, da bi motnje prešle v kronične. Barve prek čutil in nevrovegetativnega živčevja vplivajo na naše vedenje in odzivanje, ne da bi se tega posebej zavedali.
-
Naj praznujemo veliko noč ali ne, v teh dneh bodo zagotovo tudi na naši mizi tradicionalna velikonočna jedila. Kar sprijaznimo se, da bomo med prazniki jedli več kot sicer, predvsem pa jedi, ki nam jih zdravniki ne priporočajo. A če ne bomo pretiravali, se nam pregrehe ne bodo poznale ne na kilogramih ne na zdravju. Previdno le s suhomesnatimi dobrotami, saj vsebujejo veliko soli.
Vsekakor bomo pojedli več jajc kot druge dni. Jajca so zadnja leta v nemilosti prehranskih strokovnjakov zaradi visoke vsebnosti holesterola. Vendar pa vsebujejo tudi znatne količine hranljivih snovi (antioksidanti, nenasičene maščobe, folati). Beljak je dragocen vir beljakovin, rumenjak pa vsebuje pomembne vitamine (med njimi vitamin A, vitamine B kompleksa), nekatere minerale, kot so kalij, kalcij, magnezij, železo in cink, predvsem pa je eno redkih živil, ki vsebuje vitamin D. Zato ne bo nič narobe, če pojemo eno jajce na dan, seveda pa se moramo zato izogibati drugim jedem, ki vsebujejo holesterol.
-
Slabi trije tedni nas ločijo od uradnega začetka pomladi. Ta nas bo po zimskem pobeljenem hladu še bolj vabila h gibanju in pretegovanju. K bolj prožnemu koraku nas bodo popeljale tudi tokratne vaje. Za pozdrav prvemu pomladnemu mesecu vas pošteno ožarjamo s soncem. Vse to za boljše razpoloženje in več volje za začetni zagon. Priporočam pa vsem, da z bosimi nogami počakate na mesece, ki v svojem imenu nimajo črke r, in da vaje delate bosi doma na toplih tleh. Kot je vidno iz fotografij, so tudi tokratne vaje čisto za vse, predvsem pa za tiste, ki so medvedje mesece preživeli bolj za zapečkom. Ogrevanje tokrat ni potrebno, saj se boste z vajami pošteno ogreli. Seveda, če se jih boste lotili zbrano.
Za kisanje solat in še za marsikaj :)
Kis v kulinariki uporabljamo zlasti za solatne prelive, omake in marinade, uporabljamo ga za konzerviranje zelenjave in dodajamo pijačam. Domači kis, zlasti jabolčni, vsebuje tudi rudnine, vitamine, encime in druge snovi, ki našemu organizmu zelo koristijo.
V zgodovini so kisu pripisovali številne zdravilne lastnosti, danes pa za zdravilne veljajo le nekatere. Naše babice so s kisovimi obkladki zniževale povišano telesno temperaturo. V kombinaciji z medom kis lajša simptome artritisa in spodbuja jetra k izločanju žolča, izboljšuje prebavo in ustavlja driske. Spiranje las s kisom varuje lasišče pred naglavnimi ušmi. Vse omenjene trditve je znanstveno težko dokazati, trditev, da bi s pitjem razredčenega kisa na tešče uspešno hujšali, pa ne zdrži.
Za zdrav organizem in lepo kožo
Naravna olja brez barvil in drugih dodatkov so čedalje bolj cenjena v kozmetični industriji, pa tudi v kulinariki in zdravilstvu. Med njimi ima posebno mesto zagotovo berbersko hladno stisnjeno arganovo olje, ki deluje kot močan antioksidant, blaži težave s kožo, znižuje holesterol, pomaga pri delovanju jeter in urejanju prebave.
Arganovo drevo ( Argania spinosa ) raste samo v jugozahodnem delu Maroka, v ekološko neokrnjeni pokrajini med Atlasom in Atlantskim oceanom, tik ob puščavi. Trnjevo drevo na daleč spominja na oljko, visoko je sedem do deset metrov in zelo trdoživo, saj je njegova življenjska doba od 150 do 200 let. Če odmre, lahko po sedmih letih vnovič oživi. Zaradi močnih, razvejanih korenin, ki segajo globoko pod zemljo, učinkovito preprečuje erozijo, upočasnjuje širitev puščave in ohranja rodovitnost tal, zato je UNESCO razglasil arganovo drevo za svetovno...
-
Pretirana uporaba soli v prehrani povzroča vrsto zdravstvenih težav, začenši z visokim pritiskom. Po drugi stani pa je sol, ki jo uporabljamo v zdravilne in kozmetične namene, zelo zaželena in priporočljiva. Seveda gre za naravno morsko sol brez kemičnih dodatkov, kakršno uporabljajo v zdraviliščih, lahko pa jo uporabimo tudi v domači kopalnici.
Sol uporabljamo za različne namene: od kopeli, izpiranja grla in nosu do inhalacij, obkladkov in podobno. Osnovno terapijo zagotovo predstavlja kopanje v morski vodi ali v slanici, ki sprošča, osvežuje in telesu vrača življenjsko moč in energijo. Slana voda se spoji z naravnim zaščitnim slojem kože, zato slane kopeli ne izsušijo povrhnjice, tako kot se to dogaja med kopanjem v sladki in klorirani vodi. Slane kopeli pomagajo pri preprečevanju in pri terapiji številnih zdravstvenih težav od luskavice, obolenja ven, oslabelega imunskega sistema,...
-
Cesarjeva postna juha
Potrebujemo:
60 dag fižola
20 dag graha,
20 dag ječmenove kaše
50 dag krompirja
10 dag starega črnega kruha
6 dag masla
1 čebulo
šopek peteršilja
sol, poper
1 žlico kisaČez noč namočen fižol in kašo skupaj z grahom in na kocke narezanim krompirjem skuhamo do mehkega. Medtem na maslu prepražimo čebulo, sesekljan peteršilj in na kocke narezan kruh. Vse to dodamo h kuhanemu fižolu in krompirju in kuhamo na malem ognju še nekaj minut. Solimo, popramo in okisamo.
-
Ščitnica je žleza, ki je v normalnem stanju ne vidimo in ne čutimo; pa tudi takrat, ko ne deluje pravilno, težave pogosto pripisujemo drugim boleznim. Te so lahko zelo raznovrstne, od blagih do hujših, v skrajnih primerih gre lahko tudi za stanja, ki ogrožajo življenje.
Ščitnica je metuljaste oblike, leži pa na prednji strani vratu, nekoliko pod adamovim jabolkom in obdaja sapnico. Če je normalne velikosti, je ne boste našli, otipamo jo lahko le, če je povečana. Glavna naloga ščitnice je tvorba ščitničnih hormonov T4 (tiroksin) in T3 (trijodtironin). Hormone izloča ščitnica neposredno v krvni obtok, zato sodi med žleze z notranjim izločanjem. Tudi delovanje ščitnice je pod nadzorom. Njeno delovanje usmerja hipofiza - žleza v možganih, ki ščitnico nadzira z izločanjem hormona TSH (tirotropin).
