-
(Bayerische Creme, Nemčija)
Za 4 osebe potrebujemo:
2 jajci
10 dag sladkorja v prahu
0,25 l mleka
25 dag sladke smetane
30 dag malin
3 liste bele želatine
vanilijev sladkor
Iz rumenjakov, polovice sladkorja v prahu, mleka in vanilijevega sladkorja pripravimo kremo, jo vlijemo v lonec in segrejemo. Želatino namočimo po navodilih na embalaži in jo dodamo vroči kremi. Pustimo, da se krema ohladi in strdi. Beljake in smetano ločeno stepemo in primešamo kremi. Maline skupaj s preostalim sladkorjem v prahu pretlačimo in precedimo. Polovico kreme položimo na dno sklede, čez naložimo pretlačene maline in prekrijemo s preostalo kremo.
-
Toplejši meseci, ki so pred nami, lahko razgalijo nekatere pomanjkljivosti na telesu, ki smo jih pozimi uspešno skrivale pod oblačili. Kaj torej še lahko storimo, da bomo neobremenjeno oblekle tudi kopalke?
Mišice in koža po telesu v zrelih letih res niso več tako čvrste in napete kot v mladosti, a je z redno vadbo vendarle mogoče marsikaj popraviti, posebno, če vadbo kombiniramo z ustrezno prehrano in nego. Pomanjkanje hormonov v zrelih letih nam uspehe sicer nekoliko upočasni, ne pa tudi prepreči.
-
Savina Vybihal
... med sprehodom, po delu na vrtu, po hoji v gore ali kar tako. Uporabite lahko navadno, gladko palico ali daljšo kuhalnico, manjšo in lažjo motiko z daljšim ročajem ali pohodne palice. Rezultat tokrat predstavljene vaje je sproščeno in poravnano telo ter boljša volja.
Doslej smo se naučili vaj hitrega in lažjega prilagajanja različnim vremenskim in drugim razmeram in verjamem, da ste jih že (p)osvojili. Ob vsakodnevnih obremenitvah pa so še posebej dobrodošle vaje, ki nam pomagajo ohranjati in še izboljševati čim bolj vzravnano držo in iztegnitev hrbtenice. Ta centralni steber telesa je treba ohranjati čim bolj gibljiv in močan, pred tem in še posebej po različnih obremenitvah pa ga je treba najprej sprostiti in razbremeniti ter poravnati. Vse to nam omogoča tokratna enostavna vaja.
Sprostitev, raztezanje in krepitev ...
Savina Vybihal
Kot vedno vas najprej usmerjam v pravilno dihanje. Preden začnete z vajami, desetkrat enakomerno in umirjeno vdihnite in izdihnite skozi nos. Ob tem sedite ali stojte z vzravnano hrbtenico, sproščenimi rameni in nogami, ki naj bodo rahlo narazen ter trdno v stiku s tlemi.
Pretegovanje, raztegovanje in, če hočete po otroško, zviranje. Njegovo blagodejnost ste naši redni rekreativci že večkrat preizkusili. To pa je tudi razlog, da ga spet omenjam. Strokovnjaki namreč pritrjujejo, da je vajo dobro ponavljati najmanj 3 tedne ali 3 mesece, in to vsak dan ter po možnosti ob istem času, da jo resnično začutimo in spoznamo njeno pravo vrednost. Za tovrstno preverjanje učinkov je zviranje ravno pravšnje.
-
V zrelih letih je upočasnjeno delovanje kožnih celic, pravzaprav je zmanjšana intenzivnost njihove zamenjave. Upočasni se tudi nastajanje kolagena in elastina, vezivno tkivo slabi, koža se tanjša, postaja bolj suha in izgublja čvrstost in kaže izrazito pomanjkanje vlage in maščobe. Vse našteto je v zimskem času še izrazitejše, zato koža potrebuje učinkovito in celovito obnovitveno nego. To pomeni, da intenzivno kozmetično nego kombiniramo tudi s pravilno prehrano in z vitaminskimi dodatki.
-
Previsok krvni tlak dolgoročno vpliva predvsem na nastanek bolezni srca in ožilja, ki so vzrok kar za polovico smrti pri nas. Je eden glavnih dejavnikov tveganja za nastanek možganske kapi, srčnega infarkta, srčne odpovedi in odpovedi ledvic. Tudi blago zvišane vrednosti krvnega tlaka povečujejo možnosti za nastanek omenjenih posledic.
Povišan krvni tlak v arterijah imenujemo arterijska hipertenzija. Včasih gre za posledice drugih bolezni (»sekundarna hipertenzija«), v veliki večini primerov pa vzrokov ne odkrijemo in tako govorimo o »primarni« ali »esencialni« hipertenziji. Ker v začetni fazi ne občutimo nobenih težav, lahko hipertenzijo upravičeno imenujemo tudi »tiha ubijalka«.
-
Okulisti ugotavljajo, da je številne motnje vida mogoče pripisati organizmu neprijaznim navadam, škodljivim vplivom iz okolja, poškodbam in neustrezni razsvetljavi doma in na delovnem mestu (pri branju, pisanju, gledanju televizije, natančnem ročnem delu ipd.). Marsikaj od tega pa lahko učinkovito preprečimo ali vsaj omilimo.
Oftalmologi poudarjajo, da ustrezna svetloba (umetna ali naravna) sodi med pomembne elemente zdravega delovnega in bivalnega okolja. Najbolj primerna je naravna svetloba, ki pada na delovno površino z leve strani. Priporočljivo je, da poleg splošne osrednje razsvetljave pri delu uporabljamo še stensko, namizno ali stoječo svetilko, ki stoji v neposredni bližini delovne ploskve in jo lahko po potrebi premikamo in svetlobo usmerjamo tja, kjer jo najbolj potrebujemo. Izrazito neprijetna je svetloba, ki sije na delovno površino od spredaj (bleščanje pri delu z računalnikom, branju, pisanju ipd.). Izogibati se kaže svetlobnim virom, ki oddajajo raznobarvno ali utripajočo svetlobo. Zdravju škodljive so lahko tudi sicer priljubljene aromatične svetilke, v katerih se pogosto naselijo spore glivic. Zato je treba posodico za aromatično substanco pogosto čistiti (najbolje z lugom in vročo vodo, z alkoholom ali s kisovo esenco).
S pravo hrano do zdravega ožilja
Naše ožilje je pravcato cestno omrežje, po katerem teče strogo urejen promet krvi s hranilnimi snovmi ali z odpadki. Pri povprečnem odraslem človeku je vseh žil in kapilar za več kot 150 tisoč kilometrov. Ožilje uspešno opravlja svojo nalogo le, če skrbimo zanj.
Hitrost pretoka krvi je različna. Po arterijah teče najhitreje, skozi vratno arterijo kar 330 milimetrov na sekundo, skozi kapilare pa se pretaka le s hitrostjo milimeter na sekundo. Tako imajo celice dovolj časa, da iz krvi počrpajo hranilne snovi in odložijo odpadke. Če je pretok moten, kri zastaja in nastanejo krčne žile, celicam primanjkuje hrane, odpadne snovi pa se ne izločijo in postopno se zastrupljamo. Vse to govori v prid ugotovitvi, da moramo za svoje žile še kako skrbeti ter skrbno izbirati hrano, ki preprečuje krvne strdke in ohranja žile brez oblog, močne, prožne, pretočne in voljne.
-
Ali človek danes doživlja strah drugače kot nekoč? Temu vprašanju psihologi posvečajo veliko pozornosti. Ker je strah zelo pereče vprašanje, mu namenjam tokratno razmišljanje.
Pobudo za to so mi dali prispevki različnih »psiholoških novic«, ki mi jih pošiljajo prijatelji psihologi iz različnih krajev doma in na tujem. Zato sem jim zelo hvaležna.
Psihologi in drugi strokovnjaki so enotni v prepričanju, da ni nobenega življenja brez strahu. Zato je strah osnovno človekovo čustvo, ki ga deli tudi z drugimi živimi bitji. Še vedno pa ni povsem raziskano vprašanje, kako človek doživlja strah in kako ga uspešno premaguje.