-
Počitnice, pa naj gre za daljše dopustovanje na enem mestu, za priložnostne izlete, piknike ali potovanja naj bodo priložnosti za počitek in sprostitev. Vsi po vrsti, otroci in odrasli, moramo včasih zajeti sapo in izpreči, odvihati rokave, se razbremeniti, sprostiti in uživati v delnem ali popolnem brezdelju. To ne pomeni, da vam priporočamo neskončno lenarjenje in dolgčas. V zmernih količinah pa je brezdelje nedvomno koristno in blagodejno, lahko celo zdravilno. Hrana in pijača naj bosta prilagojeni letnemu času.
Prva pomoč pri manjših poškodbah
Toplo vreme nas zvabi v naravo, kjer pa kaj hitro lahko dobimo manjše poškodbe, pa tudi številni insekti prežijo na nas. Prispevki v medijih ustvarjajo vtis, da je življenje izjemno nevarno in da se brez zdravnika ne pozdravi nič. Naši strahovi pa so k sreči pogosto pretirani, saj zna telo samo poskrbeti za marsikaj in le včasih potrebuje nekaj naše pomoči. Udarnine. Ko zadenemo v top predmet ali ko ta zadene nas, poškoduje tkiva pod kožo. Prizadeto mesto oteče, boli, zaradi podkožne krvavitve postopoma nastane modrica.
-
Samozdravljenje označuje uporabo zdravil, ki so na voljo brez recepta, namenjena pa so preprečevanju in zdravljenju manjših težav in ne zahtevajo posvetovanja z zdravnikom; bolnik opravlja samozdravljenje na lastno pobudo in lastno odgovornost ter ob nasvetu farmacevtov, a najdlje od tri do sedem dni. Če se v tem času stanje ne izboljša ali se celo poslabša, je potreben pregled pri zdravniku. Odslej bo bolnikom v pomoč priročnik, ki ljudi hkrati spodbuja k odgovornemu ravnanju s svojimi zdravjem in rabi zdravil.
Roke in noge si zaslužijo večjo skrb
Koža na rokah je zelo tanka in nima podkožnega maščevja, z leti postaja vse bolj suha ter izgubi prožnost. Pogosto se na njej pojavijo obarvane lise kot posledica sončnih žarkov. Zato koža na rokah potrebuje posebno intenzivno, redno nego, da bo dlje časa ostala mlada in gladka. Navadne kreme za roke kožo oskrbijo s hranilnimi snovmi, vlago in jo varujejo pred soncem. Bogate kreme za roke proti staranju pa dodatno vsebujejo obnovitvene snovi, ki spodbujajo presnovo.
-
Po srečanju v Šibeniku ste me nekateri poklicali in me prosili, naj v tokratnem prispevku najprej opozorim na tisto najpomembnejše, kar ste nekateri ponovili in drugi prvič preizkusili v živo. Preden pa začnem, naj se vam zahvalim: vsem tistim, ki redno vadite in se vam to tudi pozna navzven in navznoter, predvsem pa vsem novincem, ki ste se odločili nekaj preizkusiti in to vnesti v svoje že utečeno življenje. Prva in zame najpomembnejša stvar je pravilno dihanje. In to vedno. Dihanje naj bo najprej sproščeno, povezano in skozi nos.
-
Z redno in pravilno vadbo je mogoče zaustaviti procese upadanja gibalnih, motoričnih sposobnosti, posamezne sposobnosti pa celo izboljšati. To velja tako za zdrave, kot tudi za tiste, ki imajo zdravstvene težave in so omejeni pri gibanju. Telesna aktivnost namreč vpliva na kontrolo telesne teže, povečuje moč, vzdržljivost, gibljivost in zmanjšuje nevarnost nastanka številnih bolezni. Za starejša leta so primerne lažje, dlje časa trajajoče aktivnosti, ki spodbujajo delovanje kardio-respiratornega sistema, z gimnastičnimi vajami pa krepimo...
Jagode, ribez in drugo jagodičje
Nekoč je veljalo, da ni pravega kmečkega vrta, če v njem ne rastejo bezeg, koprive in nekaj grmičkov jagodičja. V sodobnem času ločimo več vrtnih slogov in v japonski ali v moderni asketski vrt ne sodita ne bezeg ne ribez, v starejših tradicionalnih vrtovih pa brez teh rastlin res ni šlo. Jagodičje je pravzaprav prvo sadje iz naših krajev v sezoni, zato se ga toliko bolj razveselimo. Za nameček ne zavzema veliko prostora - razen morda jagod - in raste brez vseh škropiv, skorajda samo od sebe. Poleg tega je jagodičje zares zdravo.
S češnjami in višnjami nad putiko
Češnje v tem času ne bi smele manjkati na mizi. Še posebej, ker so izredno zdrave, saj delujejo na kosti, kožo, notranje organe in črevesje, na pljuča, srce in na možgane. Skupaj z višnjami in jagodičevjem še zlasti blažijo težave s putiko. Putika je presnovna bolezen. Nastane, če kot odpadni proizvod pri presnovi beljakovin v krvi ostaja preveč sečne kisline. Telo sečno kislino izloča iz telesa z urinom. Če je nastaja preveč, je ne more sproti izločiti in se kopiči v krvi.
-
Vsak se kdaj vpraša: »Ali sem dosegel svoj življenjski cilj?« To je zelo zahtevno psihološko vprašanje, še posebej v zrelih, poznih letih. Nekateri razmišljajo takole: Svoj cilj sem dosegel, ko sem srečal partnerico in si z njo ustvaril srečno družino. Moj cilj je bil zgraditi hišo. Zdaj je to moj ponos. Zastavila sem si previsoke cilje. Bila pa sem tudi premalo disciplinirana, imela sem premalo volje, da bi jih uresničila. Nisem zadovoljen s ciljem, ki sem si ga zastavil.
-
Skoraj vsako nedeljo sva pri maši z možem sedela za Vero in Francijem. Bila sta ljubeč par, zelo navezana drug na drugega. Ko je Verino zdravje začelo pešati, je Franci lepo skrbel zanjo, dokler ni nama nekega sporočil, da je umrla. Na pogrebu je Franci zadrževal solze in njegovo telo je bilo skrivljeno od bolečine. Spominjam se, da sem takrat možu rekla: »Upam, da bom šla jaz prva.« Ne predstavljam si, kako bi lahko po štiridesetih letih skupnega življenja brez njega obvladovala svojo bolečino.
