Pod pokroviteljstvom občine Domžale so bile med 2. in 4. septembrom v Športnem parku Domžale 21. balkanske atletske igre veteranov - BAVI 2011, na katerih je sodelovalo kar 694 atletov in atletinj iz Albanije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Grčije, Hrvaške, Kosova, Romunije, Srbije, Turčije in Slovenije, med gosti pa so bili tudi atleti veterani iz Italije, Avstrije in Madžarske. Tekmovalci so bili vseh starosti, od 30 do skoraj 90 let, vsi z enako željo, da postanejo balkanski prvaki v svoji kategoriji.

In to po jutranjem vstajanju in še posebej po napornejšem delu. Tokratne vaje lahko jemljete kot nadaljevanje vaj iz prejšnje številke, lahko pa jih obravnavate tudi povsem samostojno, kot del sprehoda ali kake druge rekreacije. Dobro jih je narediti na začetku in na koncu večje obremenitve telesa, tudi po delu. Jesen je vstopila s čudovito toplim prehodom iz poletja in kar zahteva, da ohranjamo toploto in mehkobo tudi v telesu. Na začetku naj poudarim, da s tokratnimi vajami ob povezanem, neprekinjenem dihanju skozi nos izginejo iz telesa...

Že tretje leto zapored, tokrat pod pokroviteljstvom predsednika države dr. Danila Türka in občine Piran, je bilo na Tartinijevem trgu vseslovensko srečanje Šole zdravja. Predsednica Zdenka Katkič je povedala, da društvo šteje že 670 članov, ki se združujejo v 30 skupin, te pa delujejo od Primorske do Prekmurja. Polurno jutranjo telovadbo, z vajami, imenovanimi 1.000 gibov, ki se je začela že ob 8. uri, je z dobro mero humorja vodil ustanovitelj gibanja dr. Nykolaj Grishin.

Cilj priprave hrane ni le pripraviti jed lepega videza in odličnega okusa, temveč tudi v kar največji meri ohraniti hranilne snovi posameznih živil. Vsak tehnološki postopek priprave hrane spremeni živilo, da sploh postane užitno (denimo stročnice) ali varno za uživanje (meso, ribe, jajca, razen skrbno nadzorovano in v posebnih jedeh), v večji meri pa z njimi izgubljamo hranilne snovi. S toplotno obdelavo živilo izgubi tudi sočnost (denimo pri pripravi mesa).

V visoko industrijski družbi, ko so trgovine polne vsega, kar potrebujemo, pa tudi tistega, česar ne, smo pozabili, da se v naravi skriva prava zakladnica zdravja, samo poiskati ga moramo med rastlinjem in uporabiti. Med najbolj koristnimi tokrat predstavljamo bezeg, pastinak in aronijo. Bezeg se človeku naravnost ponuja, saj vedno raste v bližini bivališč, zaseje se sam ali to storijo ptice, težko ga je tudi odstraniti. Tako je že tisočletja, saj o njem pišejo že stari grški viri.

Ne poznam veliko ljudi, ki bi se jim želeni partner kar sam od sebe pojavil na vratih ali bi izbrali že kar prvega, ki pokaže zanimanje zanje. Iskanje novega partnerja zahteva od človeka kar precej potrpežljivosti in časa za medsebojno spoznavanje. Iskanje je uspešnejše, kadar ima človek pripravljen načrt in izdelane kriterije, s katerimi laže prepozna partnerja, ki ga išče. Fizična privlačnost in prvotna kemija veliko ljudi zapelje, da se zmotijo v svoji začetni oceni, zato se raje osredotočimo na značaj in vrednote, ki bodo z izbranim...

»Prvi korak, da v življenju dosežete, kar želite, je: ODLOČITE se, kaj želite«. (Ben Stein) Vsako starostno obdobje razkriva človeku drugačne, nove razsežnosti. Za tretje življenjsko obdobje je še zlasti velik izziv soočanje z lastno resnico. Anselm Grun (prevode njegovih knjig imamo tudi pri nas) opozarja: »Kdor sprejme ta izziv, ne žaluje več za minulo mladostjo.« Ko sprejemamo odločitve o tem, kako živeti in osmisliti svoje vsakdanje življenje, je treba razmišljati o nekaterih pomembnih življenjskih ciljih in dejavnikih.

Juha z mesno - riževimi kroglicami Čebulo in dva stroka česna drobno narežemo ter na olju pri šibkem ognju pražimo nekaj minut. Začinimo z mleto kumino in origanom. Odstavimo. Posebej v posodi zmešamo 1 do 2 skodelici kuhanega riža, 250 g mletega mesa, prepraženo čebulno mešanico in dodamo dve jajci. Začinimo s soljo in poprom ter dobro premešamo. Iz zmesi oblikujemo za dve čajni žlički velike mesne kroglice, ki jih preložimo na krožnik. V lonec stresemo narezan paradižnik, korenček, cvetačo, grah ali drugo zelenjavo, malo podušimo in...

Depresija je bolezen, ki napade telo in duha. Čeprav ni videti zunanjih znakov bolezni, je lahko depresija smrtno nevarna. Največ samomorov namreč naredijo prav depresivni ljudje. Med njimi je največ ljudi v zrelih letih. Psihologi in psihiatri pravijo, da je glavni vzrok za to osamljenost. Vendar ne gre le za ljudi, ki zbolijo za tako hudo depresijo, da morajo k zdravniku ali k psihiatru in celo v bolnišnico. Zelo veliko je namreč ljudi, ki občasno trpijo zaradi depresije, ki ji ne poznajo vzroka. Depresija pride in mine.