Krvavitve pri odvajanju blata lahko povzročajo tudi druge bolezni prebavil, ki pa so veliko nevarnejše, denimo rak debelega črevesa in danke, ki je pri nas  četrti najpogostejši rak pri moških in tretji najpogostejši rak pri ženskah. Je tudi drugi najpogostejši vzrok smrti med rakavimi obolenji, saj zaradi ene od oblik teh rakov na leto umre skoraj 700 ljudi. Zdravniki vsako leto na novo ugotovijo več kot 1200 novih primerov, a manj kot 12 odstotkov rakov odkrijejo v zgodnji fazi, ko je zdravljenje...

Hemoroidi so razširjene in vnete vene zadnjika in zadnjega dela debelega črevesa (žilni vozlički). Nastanejo zaradi zastajanja krvi v venah iz različnih vzrokov. Hemoroidi so pogosti, saj ima zaradi njih po 50 letu težave (srbenje, bolečine, krvavitve) kar polovica ljudi. Razvijejo se zaradi: napenjanja med odvajanjem ali pri dvigovanju težkih bremen, dolgotrajnega sedenja (tudi na straniščni školjki!), pri kronični zaprtosti ali driski.

Več v reviji ...

Med največkrat uživamo kot namaz ali pa ga uporabljamo kot sladilo. Je pa tudi lahko prebavljivo in bogato energijsko hranilo, ki vsebuje vitamine (še zlasti B1, B2, B6, C), minerale (železo, kalcij, kalij, magnezij ...), aminokisline, encime, hormone, antioksidante, kisline (solna, fosforna, ocetna, jabolčna, citronska, mlečna), ubikinon in protibakterijske snovi. Zato je še posebej koristen pri slabokrvnosti, pri zmanjšani odpornosti imunskega sistema, v starosti in pri okrevanju po boleznih, pri hudi fizični obremenitvi, poleg tega pomirja, sprošča organizem in pripomore k boljšemu spancu.

Naše telo vsak dan potrebuje beljakovine tako rastlinskega kot tudi živalskega izvora, saj si z njimi zagotovi nujno potrebne aminokisline. Beljakovine namreč poleg aminokislin oskrbujejo telo tudi z drugimi dušikovimi spojinami. Nujne so torej za rast in obnavljanje tkiv od mišic in kosti pa do las in nohtov.

V prehrani naj bi zadovoljili z beljakovinami v povprečju med 10 in 15 odstotki dnevnih energijskih potreb. Povprečne potrebe odraslih po beljakovinah z visoko biološko vrednostjo (jajca, mleko, meso, ribe; dejanska prebavljivost ³ 95 %) so 0,6 g beljakovin na kg telesne mase na dan.

Za bolnike s srčno-žilnimi težavami je telesna vadba v zmernih mejah priporočljiva, vendar naj se zanjo odločijo ob sodelovanju osebnega zdravnika, fizioterapevta, kardiologa, angiologa, kdaj pa kdaj tudi športnega strokovnjaka. Le tako lahko zagotovimo varno rekreacijo in rehabilitacijo ter pripomoremo k ohranitvi zdravja.

SHARE (Survey of Health, Ageing, and Retirement in Europe, www.share-project.org) je evropska raziskava o zdravju, staranju in upokojevanju, v kateri proučujejo več kot 35 tisoč prebivalcev iz Avstrije, Belgije, Češke republike, Danske, Francije, Nemčije, Grčije, Irske, Izraela, Italije, Nizozemske, Poljske, Španije, Švedske in Švice. Kmalu pa naj bi vključili tudi Slovenijo.

Predstavljamo nekaj zanimivih ugotovitev:

• Severni Evropejci so bolj zdravi in premožnejši, toda južni (Grčija, Izrael, Italija in Španija) živijo dlje. 
• Ženske, zlasti na jugu, živijo dlje kot moški, vendar pa so moški, zlasti na severu, boljšega zdravja;.
• Prebivalci najbolj severnih držav jedo manj. Posamezniki z nižjo stopnjo izobrazbe so veliko pogosteje fizično neaktivni in pogosteje predebeli kot tisti z višjo stopnjo izobrazbe.

Sinkopa je nenadna, kratkotrajna nezavest, ki nastane zaradi pomanjkanja krvi v možganih. Bolj strokovno povedano je sinkopa (imenujemo jo tudi kolaps) posledica preobčutljivosti živčnih končičev parasimpatičnega vegetativnega živčevja ali mehanoreceptorjev v glavnih vratnih žilah. Zanjo je značilen nenaden in kratkotrajen padec krvnega tlaka, ki pripelje do ishemije možganov in povzroči nemoč v mišicah. Nenaden padec tlaka je lahko posledica povečane aktivnosti živčnih končičev vagusa (najdaljši možganski živec) in zato...

Glavno hranilo, ki organizem oskrbuje z energijo in drugimi dragocenimi snovmi, so žita in žitni izdelki. V polnovredni zdravi prehrani so posebno priporočljiva škrobna živila iz žit, ki so predelana na naraven način, in žitni izdelki iz celega zrnja. Zrna namreč vsebujejo veliko prehranske vlaknine, ki upočasni praznjenje želodca in s tem vpliva na počasnejšo presnovo v črevesju.

Smučanje je eden od temeljev športne rekreacije Slovencev. Njegove korenine segajo daleč v slovensko preteklost in rečemo lahko, da je narodni simbol. Blizu je tudi starejšim.

S strokovnega stališča uvrščamo alpsko smučanje v športno panogo, ki zahteva širok spekter gibanj na različnih ravneh. Zahteva tudi primerno visoko raven gibalne sposobnosti, ki je odvisna tako od individualnih možnosti in interesov, kot tudi od okolja, v katerem posameznik živi in se razvija. Vse to in še marsikaj v znatni meri pripomore k boljšemu obvladovanju smučarske motorike.

Marsikateri zdravstveni težavi bi se lahko izognili s pravočasnim cepljenjem, saj je to po mnenju epidemiologov najbolj učinkovita zaščita pred številnimi boleznimi. V dokaz so nalezljive bolezni, ki se zaradi dobre precepljenosti pri nas ne pojavljajo že več let, kar pa ne pomeni, da povzročiteljev ne bi bilo več v našem okolju. Le možnosti nimajo, da bi se razširili.