Prav je, da se kljub dežju odpravimo v naravo, le prava oblačila in obutev je treba izbrati. Oblačila naj bodo vodoodporna in imeti morajo kapuco, da z njo lahko zaščitimo glavo. Suha glava in noge so prvi pogoj, da ne staknemo kakšnega nepotrebnega prehlada.

Gumijasti škornji so bili včasih namenjeni otrokom ali športom, kot sta lov in ribolov. Danes pa jih obujejo tudi dame, ki imajo rade modo in sodobno oblačenje. Z veliko mero okusa so izdelani iz vodoodpornih materialov v različnih barvah in vzorcih, poleg vsega pa so še praktični. Izberite velikost in obliko, ki vam omogočata udobno obuvanje in sezuvanje. Številka, večja kot jo po navadi nosite, omogoča, da obujete vanje debelejše nogavice, ki vam zagotavljajo toploto. Če pa izberete take z notranjo podlogo, ste našli optimalno rešitev.

Ljubitelji repe pravijo, da je repa v Sloveniji močno zapostavljena, večno v senci zelja. Toda sloves »večno druge« ima čisto po nepotrebnem, saj je hranilno bogata in polna zdravilnih snovi; vsega ima celo več kot zelje. Predvsem pa vsebuje žveplove spojine, vitamin K1 in kalcij. 

Repa (lat. Brassica rapa) je bila poglavitna hrana, vse dokler nismo spoznali krompirja. Vrste repe se razlikujejo po obliki in barvi, najpogostejši sta poletna in strniščna repa. A vse različice imajo značilen sladek in rahlo pekoč okus. Svežo mlado repo uživamo do sredine jeseni, skisano pa vse leto.

Sprehod, med katerim je v hladnejših dneh kljub prijetnim sončnim žarkom priporočljivo dihati le skozi nos, popestrimo z enostavnimi in varnimi vajami. Z njimi lahko pošteno dodatno ogrejemo, razgibamo in okrepimo telo. Vaje so primerne za vse starosti. Če prvi dve vaji med hojo naredite še nekajkrat, sprehod postane že pravi trening za krepitev nog tudi za tiste, ki redno trenirate.

Preden začnete izvajati vaje, telo ogrejte s hojo do te stopnje, da v celem telesu čutite in z lahkoto ohranjate prijetno toploto. Priporočam, da si v hladnejših dneh za počasno ogrevanje vzamete več časa, da je hoja malce počasnejša in več časa posvetite prijetnemu, umirjenemu dihanju skozi nos. Tako boste lahko začutili, kako se zrak počasi segreva in ogret prihaja v pljuča. Če imate pri dihanju med hojo še vedno občutek, da v pljuča prihaja hladen zrak, lahko uporabite šal, da z njim preprečite neposreden vdor mrzlega zraka. Najbolje pa je, da hitrost hoje in gibanja popolnoma prilagodite opisanemu dihanju in ohranjanju toplote.

 Naglušnost je tiha spremljevalka veliko ljudi, zlasti starejših. K sreči je mogoče s slušnim aparatom sluh izboljšati in tako omogočiti boljše razumevanje govora. A pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije opozarjajo, da je zaradi protikoronskih ukrepov zelo oteženo sporazumevanje naglušnih, zato so marsikateri v veliki stiski.  

Dokler nam sluh dobro služi, se z njim ne ukvarjamo, saj ga imamo za samoumevnega. Šele ko začne nagajati komu od bližnjih ali nam samim, se zavemo, kako pomemben je. »Sluh je temelj komunikacije, tvorjenja in razvijanja medčloveških odnosov. Omogoča nam izražanje želja in potreb, socialno afirmacijo, profesionalno delovanje, vključevanje v družbo, po drugi strani pa nam omogoča, da slišimo, razumemo in odgovorimo na potrebe, želje, zahteve, stališča drugih,« pojasnjuje izr. prof. dr. Saba Battelino, dr. med., specialistka otorinolaringologinja, s Klinike za ORL in CFK Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Da slabo slišimo, ne opazijo le drugi, temveč zelo hitro opazimo tudi sami, vendar je priznanje tega odvisno od posameznika in njegove odgovornosti do sebe in drugih, pravi vodja avdiološke in otokirurške dejavnosti na kliniki.

Sodobna tehnologija, ki se uporablja za varovanje na daljavo, nam lahko zelo olajša življenje v starosti. Različne tipke, zapestnice, ure ali obeski s senzorji gibanja uporabniku zagotavljajo večji občutek varnosti in samostojnosti pri vsakodnevnih opravilih, saj ob morebitnem padcu ali drugi nezgodi hitro prikličejo pomoč. 

Tovrstne naprave so namenjene ljudem, ki živijo sami ali sami preživijo nekaj ur na dan ali noč. Tudi kroničnim bolnikom, ki se jim lahko stanje nenadno poslabša, osebam z demenco, ki izgubljajo orientacijo, pa tudi tistim, ki se težje gibljejo in jih je strah padca. Prav pridejo tudi starejšim, ki bivajo v oskrbovanih stanovanjih ali domovih starejših občanov. Obenem pa imajo manj skrbi njihovi bližnji, saj lahko hitro preverijo, ali je z njihovim svojcem vse v redu.  

Ali ste vedeli, da imajo čebelarji zaradi pogostejših čebeljih pikov redkeje težave z revmatizmom? Marsikateri si v čebelnjaku postavijo ležalnik, na katerem med počitkom krepijo svoje zdravje. Pri večurnem bivanju v čebelnjaku namreč vdihujejo zrak (aerosol), nasičen z eteričnimi vonjavami čebelje družine, kar ugodno vpliva na njihovo psihofizično počutje. Krepi jim imunski sistem, ugodno vpliva na težave pri obolenjih dihal in zmanjšuje stres.

»Navadni« ljudje pa si, kot je znano, lahko zdravje učinkovito krepimo že z rednim uživanjem medu in cvetnega prahu. Zdravilne učinke čebeljih pridelkov so poznale že stare civilizacije, znanja so se prenašala iz roda v rod, vendar se zaradi skokovitega razvoja sodobnih medicinskih znanosti in prepričanja, da bodo ta lahko pozdravila bolezenska stanja, zadnjih sto let niso uporabljala. Uradna slovenska medicina tega znanja še vedno ne podpira. Ugodno delovanje čebeljih pridelkov je sicer znano ali dokazano že pri več kot 500 različnih bolezenskih stanjih in težavah.

Med ljudmi je pogosto slišati, da ne morejo do zobozdravnika, ker so čakalne vrste zelo dolge, denarja za zasebnika pa nimajo. Marsikateri se težko sprijaznijo, da je treba v javnem zobozdravstvu tudi kaj doplačati, čeprav imajo urejeno tako obvezno kot prostovoljno zavarovanje. A med nami so žal tudi osebe, ki sploh niso zdravstveno zavarovane …

Zakaj je tako težko priti do zobozdravnika v javnem sistemu (torej tudi do koncesionarjev) in zakaj so čakalne dobe nerazumljivo dolge? Na Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS) odgovarjajo, da je v primerjavi z dostopnostjo družinskih zdravnikov, ki jih v zadnjih letih primanjkuje, v Sloveniji dovolj zobozdravnikov, je pa iz zdravstvene blagajne financirano premalo programov. Odbor za zobozdravstvo pod vodstvom Krunoslava Pavlovića, dr. dent. med., na to intenzivno opozarja. Po izračunih, ki so jih javno predstavili že julija 2018, v zobozdravstvu manjka do 500 programov zobozdravstva za otroke in odrasle. »Od takrat na to redno opozarjamo. In prav s tem namenom je nastal tudi Manifest za spremembo zobozdravstvenega sistema.«

Okoli nas in v nas je na tisoče mikroorganizmov, bakterij, virusov, gliv, ki so nam koristni ali škodljivi. Dokler smo zdravi in so mikroorganizmi v medsebojnem ravnovesju, ni težav. Če pa imamo neučinkovit imunski sistem, zbolimo.

Pokojni prof. dr. Aleksander Konjajev, mikrobiolog na biotehniški fakulteti, je poudaril šest dejavnikov, ki omogočijo, da zbolimo zaradi virusne ali bakterijske okužbe. To so: dednost, ki pa ima majhen vpliv; slabo prehranjevanje, ki botruje padcu imunskega sistema; nenehna izpostavljenost hudemu stresu; vdihavanje slabega zraka, onesnaženost okolja; pitje onesnažene vode; razvade (kajenje, alkohol, ponočevanje …). Če ima nekdo štiri od teh dejavnikov, zagotovo zboli, saj je njegovo ravnovesje povsem porušeno. Manj dejavnikov pomeni manjše tveganje.