Zdravje kratke

Zdravniki infektologi letos obravnavajo veliko primerov okužb z mišjo mrzlico, veliko več kot prejšnja leta. Miši, rovke ali podgane lahko prenašajo hantavirus, ki povzroča hemoragično mrzlico z renalnim sindromom (HMRS), ljudje pa se okužimo z vdihavanjem virusov iz izločkov (slina, seč, iztrebki), s katerimi je okuženo okolje, hrana ali voda.

Prvi znaki se pojavijo običajno po nekaj dneh, pogosto šele dva do štiri tedne po okužbi. Podobni so znakom okužbe z novim koronavirusom: nenadno se pojavi vročina, mrzlica, močan glavobol ter bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Tem se pridružijo še motnje vida, težave pri izločanju urina, slabo počutje in povišana telesna temperatura, očesne veznice so močno pordele, oboleli pa je v obraz rdeč, kot bi ga ožgalo sonce. Pri težji obliki oziroma zapletih pride do hitrega padca krvnega tlaka, motenj zavesti, krčev, odpovedi ledvic, krvavitev ali celo smrti.

Množično cepljenje je edini način, da se epidemija covida-19 konča brez množične umrljivosti in invalidnosti prebivalstva, pozivajo strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije. Zaupati moramo zdravnikom, da bodo s primerno skrbjo za ljudi s povečanim tveganjem zapletov zaradi cepljenja znižali pojavnost zapletov na najnižjo mogočo mero.

Strokovnjaki posvečajo razvoju cepiv izjemno pozornost. Preizkušanje novih cepiv poteka v petih fazah. Najprej začnejo cepivo raziskovati s predkliničnimi poskusi na živalih, kjer skušajo ugotoviti, ali povzroča imunski odziv organizma.

Vsaj 150 minut »miganja« na teden

V vseh življenjskih obdobjih je treba skrbeti za zadostno količino gibanja. Ta namreč vpliva na telesno in duševno zdravje, posledično pa tudi na kakovost življenja. Prav tako pa gibanje zmanjšuje možnost obolenj za katero od kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen in rak.

Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije odrasli potrebujemo za krepitev in ohranjanje zdravja vsaj 150 minut zmerne aerobne telesne dejavnosti na teden, ki jo lahko nadomestimo s 75 minutami visokointenzivne aerobne vadbe. Enak učinek dosežemo z zmerno telesno dejavnostjo po 30 minut vsaj pet dni v tednu ali pa visokointenzivno dejavnostjo po 25 minut vsaj tri dni v tednu. Lahko pa kombiniramo dejavnost obeh intenzivnosti. Predvsem pa strokovnjaki priporočajo, da čim manj sedimo oziroma čas sedenja pogosto prekinjamo.

Glivice so izjemno trdovraten zajedavec, in ko jih enkrat staknemo, se jih zlahka ne znebimo. Še huje je, če jih ne začnemo uničevati takoj, ko jih opazimo. Navadno jih najprej opazimo na palcu na nogi, in če jih ne začnemo takoj uničevati, se hitro širijo tudi na druge prste in nohte.

Pojavijo se lahko zaradi ponavljajočih se mikropoškodb na prstih, dolgotrajnih športnih aktivnosti, jemanja določenih zdravil, ki zmanjšujejo imunski odziv, pa tudi zaradi težkih poškodb in bolezni. Prav tako pa na pojav glivic vpliva tudi tesna in nekakovostna obutev, še posebno takšna, v kateri koža ne diha, pa tudi zanemarjeni ali narobe striženi nohti. Še posebej so nevarne za starejše ljudi, saj so z leti zaradi slabitve imunskega sistema dovzetnejši za glivice, prav tako za športnike in vse, ki večino časa nosijo nepredušno obutev.

Ledvični kamni so drobne kristalne tvorbe različnih velikosti, ki nastanejo v sečilih. Če gre za zelo majhne kamne (ledvični pesek), običajno ne povzročajo težav. Ob večjih ledvičnih kamnih pa se pojavijo zelo neprijetni simptomi.

Ledvični kamni nastanejo, ko minerali ali soli v prenasičenem seču kristalizirajo, običajno zaradi spleta različnih dejavnikov – presnovnih motenj, dehidracije (zlasti v poletnih mesecih), kronične okužbe sečil, prehrane, bogate s proteini, oviranega prehoda sečil in genske pogojenosti. S težavami z ledvičnimi kamni se srečuje pet do 12 odstotkov ljudi, pogostejši pa so pri moških. Kamni se lahko razvijejo že v nekaj tednih ali mesecih. V nekaterih primerih ne povzročajo bolečin in jih najpogosteje odkrijejo naključno ob preiskavah drugih...