Čeprav so nogavice najmanjši kos oblačila, so še kako pomembne, saj nas ščitijo pred mrazom, varujejo stopala pred umazanijo, ustvarijo skladnost z oblačili in postavo ali celo pripomorejo k varovanju zdravja.

Glede na življenjski slog nosimo različne nogavice. Najkrajše so tako imenovane stopalke. To so nogavice, ki ustvarijo videz, kot da jih sploh ne nosite. Če ste ljubiteljice elegantnih čevljev s peto, sandalov ali balerink, so prave za vas. Ne drsijo z noge, ne tiščijo in se ne vihajo. Če pa vam je bližja športna obutev, ki se konča pri gležnjih (superge, teniske), potem priporočam nizke nogavičke. Obvarovale bodo pete, da jih ne bodo ožulili robovi čevljev.

Vaje, ki vam jih predstavljam danes, so primerne tudi za vse, ki imajo težave s sklepi. Istočasno preverjamo gibljivost in moč rok oziroma jih uporabimo za trening prstov, dlani, zapestij in rok. Med izvedbo zadnje vaje pa krepite celo telo in razgibavate ahilovo tetivo, kar je še posebej priporočljivo za tekače in pohodnike s palicami.

Najpomembnejše je, da vaje lahko opravi vsak sam na domači mizi. Prvo pravilo pri izvedbi je, da jih naredite stoje, pri tem pa se osredotočite na vse občutke in jih upoštevate pri izvajanju. Vse je treba narediti zelo nežno. Preden se lotite vaj, roke ogrejte tako, da krožite z zapestji, zadostuje tudi daljše umivanje rok pod toplo tekočo vodo. 

Življenje z osebo, ki ima demenco, 2. del

Dokler se je hči oklepala mame, kot jo je poznala iz preteklosti, ni živela v sedanjosti. Z mislimi se je vračala nazaj, ko je bila mama še zdrava in polna energije. Dokler je bila usmerjena v preteklost, ni bilo pričakovati ustreznega in racionalnega odziva v sedanjosti.

Hčeri so čustva zameglila presojo in jo pahnila v delovanje iz obupa. Počutila se je kot neveden otrok. Vse je šlo narobe, ni se znala odzvati, počutila se je nemočno. Čutila je, da mamo izgublja. Ne fizično, saj je bila ves čas prisotna. Izgubljala je osebo, ki jo je cenila, imela rada. Izgubljala je prijetnega sogovornika, tolažnika in predvsem osebo, ki ji je bila vse življenje najbolj naklonjena. Občutek nemoči in izgubljanje drage osebe sta jo žalostila in obenem jezila. Zdaj mama ni več zmogla vračati čustev.

 Prepustimo se norčavim šegam in si privoščimo pustno hrano. Komur se zdi priprava domačih krofov preveč zamudna, naj se loti ocvrtih jabolk, ali pa si za spretnostni izziv zamisli ocvrti sladoled.

Svinjska rebrca s pečenim krompirjem

Za 6 oseb potrebujemo:

1,5 kg svinjskih rebrc

timijan, rožmarin, sol, poper, žlico gorčice s semeni

6 krompirjev

2 glavici česna

Priprava: Meso vzamemo iz hladilnika pol ure pred peko, da se ogreje na sobno temperaturo. Timijan osmukamo z vejic, rožmarin sesekljamo in oboje pomešamo s soljo, poprom in gorčico. S tem začinimo kose mesa in jih položimo v pekač. Pečico vklopimo na 180 stopinj.

Čeprav se o škodljivosti kajenja največ govori 31. januarja (dan brez cigarete), 4. februarja (svetovni dan boja proti raku) in 31. maja (svetovni dan brez tobaka), vladne in nevladne organizacije vse leto poudarjajo pomen in koristi prenehanja kajenja. Zaradi bolezni, ki jih povzroča tobak, namreč umre največ ljudi.

Število kadilcev in smrti zaradi posledic kajenja se sicer počasi zmanjšuje, k čemur pripomoreta tako ozaveščanje kot zakonodaja, še vedno pa vsako leto umre več kot osem milijonov ljudi (približno 900.000 zaradi pasivnega kajenja), v Sloveniji okoli 3000. »Raziskave kažejo, da so zasvojenostim hitro izpostavljeni že otroci ali mladostniki. Tobak pa največji davek terja med delovno aktivnimi ljudmi, starimi od 30 do 59 let. Pri nas je raba tobaka vodilni dejavnik tveganja za prezgodnjo smrt in za izgubljena zdrava leta življenja,« pravi Mihaela Lovše, predsednica Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo (SZOTK). Žal v Sloveniji še vedno kadi vsak četrti odrasli prebivalec. Zdravju škodljive so tudi elektronske cigarete, vodne pipe in brezdimni tobačni izdelki (tobak za oralno uporabo, tobak za žvečenje in njuhanje).

Naša družba in način življenja se v zadnjem času hitro spreminjata. Nujno je vseživljenjsko učenje, učiti se moramo, kako živeti na drugačen način, kako komunicirati z drugimi s pomočjo sodobne tehnologije in kako se znajti v množici različnih, tudi nasprotujočih si informacij.

Učiti se moramo uporabljati tehnologijo, saj dnevno potrebujemo več informacij, kot so jih potrebovale generacije pred nami. Ravno tako se spreminjajo poklici, nekateri iz časa naših babic in dedkov ne obstajajo več, nastajajo pa novi, za katere mogoče niti ne vemo, kaj točno je njihovo področje. Človekovo znanje se dopolnjuje z umetno inteligenco, človekova čutila nadgrajujejo roboti (v medicini, tehniki …). Tako kot so zahteve po storilnosti vedno večje, pa nam tudi čas teče vse hitreje. In nam ga zmanjkuje. Postajamo tudi bitja z vedno več potrebami. Potrošniška družba naraščajoče potrebe s pridom izkorišča za vedno nove izdelke in storitve.