Ljudje
Življenje zavedne slovenske meščanske rodbine
Zgodbefebruar '24Ljudje Zgodovina
ODSTRTE PODOBE – LJUBLJANA – CELOVEC
»Leta 2008 sem po smrti svoje matere prof. Ksenije Kušej Novak, zadnje predstavnice tretje generacije rodbine Legat-Kušej-Novak, podedoval lep album s 497 razglednicami, od najstarejše iz leta 1897 do razglednic iz časa druge svetovne vojne. Poleg albuma pa je bilo še 511 razglednic, poslanih kasneje in do leta 2008. Vse razglednice so v slovenskem jeziku, pisane znanim članom rodbine, nepoškodovane, vsebinsko bogate ter s poudarkom na slovenstvu. Zato sem se pred petimi leti odločil, da na osnovi 210 izbranih razglednic in nekaj drugih dokumentov predstavim življenje te zavedne slovenske meščanske rodbine od druge polovice 19. do začetka 21. stoletja,« pravi 76-letni upokojeni profesor Pravne fakultete Univerze v Mariboru dr. Mitja Novak, avtor zajetne monografije.
Starejši so zakladnica izkušenj
Zgodbefebruar '24Ljudje Gibanje
ŠPORTNI VETERANI: VLADO BOJOVIĆ
Pred srečanjem z nekdanjim rokometašem Vladom Bojovićem sem si predstavljal malce bolj zadržanega možakarja, in to ne glede na to, da je športnik. Pa sem naletel na pozitivnega človeka, s kakršnim že dolgo nisem pil kave.
Od kod ta pozitiva, vprašam nekdanjega jugoslovanskega rokometnega reprezentanta, dolgoletnega rokometaša Celja in tudi ljubljanskega Slovana. »Za vse je kriv šport. Ta te socializira, nauči higiene odnosov, nauči te izgubljati in zmagovati, predvsem pa, kako prenesti poraze, in navsezadnje, da je treba pozitivno gledati na svet, na jutri, na okolico,« pove sogovornik. Rokomet je začel igrati v Celju. Trinajst sezon je igral za Rokometni klub Celje, vmes (1980–1981) je igral za Kolinsko Slovan in bil z njo leta 1980 državni prvak Jugoslavije,...
Varuhi zakladov slovenske narodopisne dediščine
Zgodbefebruar '24Ljudje Kultura
Iz roda v rod
Slovenci imamo bogato dediščino ornamentike tako v stavbarstvu kot v uporabni umetnosti. Če so bile hiške naših prednikov še tako skromne, so bile bogate z ornamenti na stavbnem ali sobnem pohištvu. S svojimi »sanjami« oziroma različnimi motivi so poslikali lesene skrinje, okrasili stene, posodo, prtičke itd. To, kar je pobožalo dušo in prižgalo iskrico ustvarjalnosti naših prednikov, je proučeval, zbral in uredil Jože Karlovšek, njegovi potomci, še zlasti vnukinja Katarina, pa skrbijo, da slovenska ornamentika živi, se razvija in nadgrajuje.
-
Šepetalec kolesom
Začelo se je leta 2019, ko se je v Reykjaviku povečalo število ukradenih koles. Bjartmar Leósson, voznik avtobusa in zapriseženi kolesar, se ni hotel sprijazniti z dejstvom, da so ukradena kolesa pač izgubljena, ampak se jih je odločil izslediti in vrniti lastnikom. V dobrih štirih letih in po več kot 400 vrnjenih kolesih je »šepetalec kolesom«, kot so ga kmalu imenovali, pridobil sloves med oškodovanimi lastniki. Ker so tudi njemu že večkrat ukradli kolo, je dobro poznal te občutke.
Nekateri mladi so veliko prezgodaj »stari«
MOJ POGLED
Na koncu niso leta življenja, ki štejejo, ampak dejstvo, koliko življenja je bilo v teh letih. Abraham Lincoln
Prav na božič so v Solkanu pri Novi Gorici pokopali legendo med novogoriškimi učitelji matematike in fizike. Našega 96-letnega gimnazijskega razrednika. Ko smo maturirali, je imel natanko 46 let. Zdel se nam je tako star, da bi lahko bil že upokojen. Danes je njegova tedanja dijakinja, ki je doktorica matematike, po dolgem in uspešnem poučevanju v isti gimnaziji že drugi mandat poslanka v parlamentu. Koliko je stara, lahko brez nadarjenosti za tovrstne vede prav hitro izračunate. Še vedno pa je polna elana in življenjske energije, zato pravzaprav sploh ni stara. In tako še marsikdo, celo z nižjo letnico rojstva. Najdemo jih povsod, z bogatimi izkušnjami, ki bi mladim lahko zelo pomagale.
-
Prosti časfebruar '24Dom Ljudje Starejši
STANOVANJE
Dostop do jedilne mize mora biti neoviran in dovolj širok, ne glede na to, ali gre za formalno jedilnico v ločenem prostoru, za manjšo mizo v kuhinji ali kadar je jedilnica del velikega dnevnega prostora, ki združuje kuhinjo in dnevno sobo. V zelo majhnem stanovanju ali garsonjeri si pomagamo z majhno raztegljivo ali sklopno mizo oziroma smo prisiljeni v obedovanje pri pultu.
Čeprav ima marsikdo še formalno ločen prostor za jedilnico, ta pogosto sameva, sam pa raje obeduje za manjšo mizo v kuhinji. Za slabo pokretno osebo je velika ovira, če je prostor utesnjen in dostop do mize omejen. Za osebo na vozičku pa je najprimernejša odprta zasnova, kjer je vse v enem prostoru, saj sta tako izraba prostora in dostopnost optimalni.
-
Aktualno
Evropski statistiki so izračunali, da je nekaj več kot petina populacije starejša od 65 let. Za povrh so dali oceno, da se bo število starejših od 80 let do konca tega desetletja z zdajšnjih skoraj šestih odstotkov povečal na 14,6 odstotka.
Slovenija je del demografske zgodbe. Glede na nedavne analize Svetovne banke, ki je v določenih segmentih in po mnenju številnih ena bolj merodajnih za analize te vrste, spada Slovenija med 20 demografsko najbolj ogroženih držav v evropski družini. Vsak peti prebivalec je starejši od 65 let, trend pa se pomika k še starejši dobi. Zanimivo je, v dobrem smislu, da je Svetovna banka v svoji študiji, ki jo je Beatriz Rose povzela v italijanskem časniku Espresso, pohvalila ukrepe slovenskih oblasti za »omilitev« posledic demografske krize.
-
Prosti časfebruar '24Ljudje Razvedrilo
Dobre stare viže
Otroštvo in del mladosti je preživel v Halozah na Štajerskem, ko je imel 19 let, pa ga je služba ponesla v Ormož, kjer živi še danes. Že rosno mlad se je ukvarjal z glasbo, kot mladi pevec je uspešno nastopil tudi na radijski prireditvi Pokaži, kaj znaš. »To so zelo lepi spomini. Okrog leta 1960 so bile te oddaje zelo priljubljene. S prijateljem, ki je igral na kitaro, sva predstavila skladbo z mojim besedilom z naslovom Marina in prejel sem prvo nagrado občinstva. Kasneje sem v oddaji nastopil še dvakrat in tudi zmagal,« se spominja svojih glasbenih začetkov pevec Ivan Švajgl.
-
Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet
Naročniki lahko objavijo tri brezplačne oglase na leto. Posamezen oglas lahko vsebuje največ 30 besed, pošljite pa ga do 15. v mesecu, da bo objavljen v naslednji številki. Oglase lektoriramo. Oglaševalcem zagotavljamo anonimnost, zato njihovih naslovov ali telefonskih številk ne posredujemo nikomur.
- Če se javljate na oglas, na ovojnico pisma napišite naš naslov ter šifro in številko oglasa, da lahko vaše pismo posredujemo naprej. Odgovarjajte le na male oglase zadnjih dveh mesecev.
-
Spoznajte jih
Ljudje pravijo, da se v teh tako imenovanih modernih časih, skoraj nič več ne izplača, predvsem tisto, kar je vezano na obrt in ročno spretnost. Tudi poklic, ki ga predstavljam, počasi že izumira, pa čeprav je bil nekdaj cenjen in potreben tako v mestu kot na podeželju.
Čevljar, po domače šoštar, je izdeloval in popravljal obutev. Predvsem na podeželju je svoje storitve opravljal tudi tako, da je šel v štero – to pomeni, da ga je gospodar povabil na svoj dom, kjer je članom družine izdelal nove čevlje in po potrebi popravil oziroma potumplal staro in pošvedrano obutev. Zaradi neustrezne hoje je namreč obutev kaj hitro spremenila prvotno obliko. Tako je čevljar pri določeni družini ostal kar nekaj dni, lahko je pri njih tudi prespal ali pa se vsak dan vračal domov, če ni bilo predaleč, dokler ni dokončal naročenih opravil. Material, leder oziroma usnje (predvsem svinjsko), je včasih nabavil naročnik, torej gospodar, običajno pa ga je mojster prinesel s seboj.
