Ljudje
-
Kako proti osamljenosti?
Veliko starejših, zlasti starejših od 75 let, živi samih. Osamljenost je ena večjih težav, zato je zanje zelo pomemben občutek povezanosti. Stewart Mcginn, direktor angleške verige domov za starejše Baycroft Care Homes, je zbral nekaj nasvetov, kako naj sorodniki ravnajo, da bodo starejši laže premagovali osamljenost in se počutili bolj vključene v skupnost.
Ni boljšega načina, kot je preživljanje kakovostnega časa z njimi. Vsak dan eno uro obiska in pogovora ali nekaj ur skupnega izleta ob koncu tedna veliko pomeni, sploh če osamljeni nima veliko drugih obiskovalcev in je morda to zanj celo edina bolj poglobljena komunikacija v celotnem tednu. V časih, ko so mnogi prezaposleni, je pogosto zadovoljiva možnost že telefonski klic. Izmenjava vtisov in pogovor o dnevnih dogodkih, včasih že samo pozorno poslušanje so dovolj za to, da se osamljeni počuti bolj povezanega. Telefonski klic ima to prednost, da ga lahko opravimo od koder koli in smo bolj prilagodljivi glede časa, vseeno pa ne more povsem nadomestiti osebnega stika.
-
Dobro počutjeseptember '23Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
Osemdesetletna bralka Veronika piše, da jo že nekaj let poleti srbi koža na obrazu, najbolj ob robu lasišča. Občuti drobno pikanje, srbenje, koža tudi peče, sicer pa ni vidnih znakov. Srbenje jo zelo moti, saj vzbuja slabo počutje in nerazpoloženje. Ne more ugotoviti, ali je vzrok hrana, sonce ali vročina. Zanima jo, ali obstaja kakšno sredstvo, ki bi ji težavo vsaj olajšalo.
Koža ljudi v zrelih letih je tanjša, počasneje se obnavlja, zato je tudi občutljivejša za vse, kar bi jo lahko dražilo. Najverjetneje so vaše težave posledica preobčutljivosti za sončne žarke, lahko tudi zaradi povečanega potenja. K težavam na robu lasišča lahko pripomore tudi nekoliko povečano delovanje žlez lojnic. Podobne težave lahko povzroči tudi uporaba premastnih negovalnih krem in mazil, tudi zaščitnih krem pred UV-žarki ali uporaba neprimernih pokrival.
-
Prosti časseptember '23Ljudje Starejši Dom
Pred nami je čas sanacije po poplavah in plazovih, čas prenavljanja domov, za mnoge žal tudi ustvarjanje novega doma. Take težke preizkušnje pa so kljub temu tudi čas, ko lahko sami in s pomočjo strokovnjaka preverimo, kaj lahko storimo bolje, drugače in s tem nekaj pridobimo, celo izboljšamo stanje.
Sanacija mora biti temeljito in pravilno izvedena, ne ponavljajmo starih napak, premislimo, kaj bi spremenili v kuhinji, kopalnici, kleti. Naj prenovljeni prostori prinesejo zadovoljivo in uporabno rešitev, ki bo trezno upoštevala tudi možnost, če še kdaj pride do poplavne vode. Na tleh naj bo keramika, talno gretje in izbrano primerno pohištvo, da bi v primeru nesreče lahko hitro reagirali in kasneje hitro sanirali prostore.
-
Glasba je možganska telovadba
Če hočete razgibati telo, pojdite v telovadnico. Če pa hočete razgibati možgane, poslušajte glasbo, pravijo strokovnjaki. Le malo stvari tako spodbuja možgane kot glasba. Če hočemo ohraniti možgane v procesu staranja čim dejavnejše, je poslušanje glasbe ali igranje na glasbilo, če seveda znamo, eno najboljših orodij za možgansko telovadbo.
Raziskave kažejo, da ima poslušanje glasbe številne pozitivne učinke na zdravje. Med drugim zmanjšuje občutek tesnobe, znižuje krvi tlak in celo omili bolečino, izboljšuje spanec, dviga raven splošnega počutja, spodbuja duševno odzivnost ter izboljšuje spomin. Raziskovalci so skušali ugotoviti, kako naši možgani slišijo glasbo. Zvočniki ustvarjajo valovanje zraka, ki vstopi v ušesni kanal, kjer ga prestreže ušesni bobnič. Ta valovanje spremeni v električni signal, ki po živčnem sistemu potuje do možganskega debla, kjer se ponovno sestavi v tisto, kar dojemamo kot glasbo. Glasba ima svojo matematično strukturo, ki temelji na povezavah med posameznimi toni, njihovo višino, jakostjo in trajanjem. Ne da bi se tega zavedali, morajo naši možgani opraviti kar precej preračunavanja, da iz velike količine tonov dobijo neko smiselno celoto.
Uporabljajmo balkon, teraso in vrt
Prosti časjulij '23Ljudje Starejši Dom
Stanovanje
Balkon, terasa ali vrt so starejšim pomemben del bivalnega prostora, še posebej tistim, ki se težko gibljejo ali ne morejo zapustiti doma brez pomoči. Predvsem v večstanovanjski stavbi je lahko to zanje edini redni stik z zunanjostjo in svežim zrakom. A glavno je, da je balkon dostopen brez težav in tako velik, da ga oseba lahko sploh uporabi. V domači hiši pa je pomembno preprosto in varno dostopanje do vrta.
Balkon imenujemo odprt prostor, ki sega iz pročelja stavbe, kadar je vanj umaknjen, je to loža. Za varen dostop iz notranjosti ne sme biti velike razlike v višini poda med bivalnim prostorom in balkonom, za dobro počutje pa je pomembno tudi, kakšna je tam ograja. Prosojna steklena ograja ali taka s tankimi prečkami lahko pri starejših in slabovidnih vzbuja nelagodje. A obenem zidana ali drugačna polna ograja preprečuje poglede v okolico tistemu, ki na balkonu sedi ali je na vozičku. Ob predpisani višini je primerna tista vrsta ograje, ki omogoča poglede sedečemu, mu daje občutek varnosti in upošteva skladnost ograje z arhitekturo stavbe.
-
Zdravilna moč poezije
Poezija nas povezuje z lepoto sveta in vsem dobrim, a tudi spominja na vse težave, s katerimi se morda spopadamo. Ne izogiba se težkim temam, nasprotno, pogosto jih celo izpostavlja, s tem pa nam sporoča, da so tudi drugi izgubili ljubljene, doživeli razočaranja, se soočali z žalostjo ali trpeli tako, kot trpimo sami. Pomaga nam, da sprejmemo lastne strahove in občutke odmaknjenosti, ter nam daje občutek povezanosti v širši skupnosti.
Znanstvene študije na Univerzi Johns Hopkins pritrjujejo tezi, da je poezija koristna za zdravje. Raziskava iz leta 2021 je pokazala, da sta branje in pisanje pesmi pri posameznikih opazno znižala raven negativnih čustev, kot so strah, žalost, jeza, zaskrbljenost in utrujenost. Kot eno od pesmi, s katero se lahko poistovetimo, navajajo pesem Hiša za goste Jalal al-Din Rumija, sufijskega mistika iz 13. stoletja in še danes enega najbolj cenjenih pesnikov, ki pravi, naj na vse življenjske izkušnje in občutke, tako negativne kot pozitivne, gledamo kot na začasne obiskovalce v naši hiši za goste – v nas samih. Pesem potrpežljivo in sočutno svetuje, naj tudi negativna čustva prepoznamo kot učitelje, ki so potrebni za našo osebno rast.
Stanovanje v starosti: dostopna in udobna spalnica
Prosti časjunij '23Ljudje Starejši Dom
Stanovanje
Spalnica mora biti zasnovana prijetno in udobno, še posebej za starejše in bolne, saj v njej preživijo veliko časa. Pomembna je dobra dostopnost do vseh delov prostora, predvsem do postelje. Če se spreminjajo naše potrebe, mora biti dovolj prostora, da ureditev tudi prilagajamo, vendar nikoli na račun varnosti in udobja. Spalnica naj bo vedno urejena praktično, da se ne počutimo ovirane ali utesnjene.
Vsakdo naj bi imel posteljo v prostoru, namenjenem le spanju, in ne v bivalnih prostorih. Če je bilo to pred leti morda zaradi pomanjkanja prostora nujno, pa na starost potrebujemo ločen prostor. Spalnica je prostor za počitek in zasebnost, blizu naj bo stranišče oziroma kopalnica. Kadar nas je v stanovanju več, je potreba po zasebnosti še bolj smiselna, zato bi bilo idealno, da bi imela vsaka spalnica svoje stranišče.
-
Težave pri uporabi digitalnih storitev
V zadnjem času se v razpravah o aktivnem staranju pojavljajo resna opozorila, da ima veliko starejših ljudi težave pri uporabi storitev, ki postajajo vse bolj samo digitalne. Bančne institucije na Norveškem so se dogovorile, da morajo banke svojim strankam zagotavljati tudi nedigitalne oziroma analogne storitve. V lanskem letu so zato sprejele kodeks ravnanja o finančni vključenosti, ki natančno opredeljuje, kako bodo banke pristopile k tistim strankam, ki imajo težave z digitalnim poslovanjem.
Stanovanje v starosti: kakšna naj bo dnevna soba
Prosti časmaj '23Ljudje Starejši Dom
Dnevna soba je prostor za druženje in gledanje televizije, lahko je domača knjižnica, v njej je lahko tudi pisalna miza. Urejena mora biti prijetno, da se v njej dobro počutimo in si odpočijemo. V majhnih stanovanjih jo žal morda starejši še vedno uporabljajo tudi kot spalnico in tako pravega dnevnega prostora ni. In včasih tudi dnevne sobe, ki je ločen prostor, starejši ne uporabljajo, je ne ogrevajo, ker varčujejo. Tako ostaja prostor, še posebej pozimi, neuporabljen, starejši pa bivajo v kuhinji brez pravega udobja.
Stanovanje v starosti: varna in uporabna kuhinja
Prosti časapril '23Ljudje Starejši Dom
Kuhinja lahko močno ovira kakovost bivanja starejših in je v marsičem posebna. Ne more biti v katerem koli prostoru stanovanja, saj je pogojena z napeljavo (vodo, odtokom, odzračevanjem). Za varno in uporabniku prijazno staranje domá jo je treba prilagoditi tako, da so kuhinjske površine, omarice in naprave dostopne in osvetljene, prostor pa omogoča mobilnost.
Prostor mora biti funkcionalen, uporabnik naj se počuti prijetno in varno ter ne sme imeti občutka, da ne obvladuje prostora in naprav. Če je oseba na vozičku, pa je seveda nujna posebna prilagoditev kuhinje, ki je odvisna od tega, ali jo uporablja sama ali skupaj z družinskimi člani.