Zadnjič je na našo veterinarsko kliniko poklicala starejša gospa; psičko, s katero sta nas kar pogosto obiskovali, je namreč do smrti povozil avto. Ko si je gospa nekoliko opomogla od šoka, se je obrnila na nas z vprašanjem, ali mislimo, da je prav, da bi si omislila novega psa. Reči moram, da sem bila sprva nekoliko presenečena spričo vprašanja, gospa pa je pojasnila, da ima že blizu 80 let in jo skrbi, ali bo še lahko skrbela za novega kužka.

Z živalmi je kar nekaj dela, vendar kuža ali muca prineseta v naše življenje obilo pozitivne energije! Rezultati neke ameriške študije so pokazali, da ljudje, ki imajo doma živali, veliko manj obiskujejo zdravnika, znan pa je tudi pozitiven vpliv živali na bolnike. V tujini, pa tudi pri nas na nekatere oddelke bolnišnic in v domove za ostarele že prihajajo posebej usposobljeni vodniki s terapevtski,mi psi (pri nas, denimo, Tačke pomagačke), saj bolnik po takih obiskih bolje sodelujejo in hitreje okrevajo.

Že dolgo je v meni tlela želja, da bi obiskala to opevano deželo, da bi vdihnila njen topli zrak in pogledala v španske oči. In ko se mi je končno ponudila priložnost, da jo doživim, sem rekla – Španija, OLE. Spoznala sem vzhodni del Iberskega polotoka, saj smo z avtobusom potovali po Kataloniji, Aragoniji, Kastilji - La Manči in Valenciji. Španija je velika za 25 Slovenij in ima 46 milijonov prebivalcev. Razdeljena je na 17 avtonomnih pokrajin, te pa se delijo na 50 provinc.

Kamniško-Savinjske Alpe dobesedno kipijo kvišku. Razbrazdani in izpostavljeni vrhovi segajo pod nebo, med vrhovi pa so vrezane ozke doline. Po njih teko potoki, ki se v obliki zvezde vsak v svojo smer podajajo z gora. Tako zanimivo gorovje ponuja tudi čudovite razgledne vrhove. Eden teh je tudi 1803 metrov visoki Konj. Osnovna pristopa sta dva, vsak posebej pa nas kar do dobra upeha. Prvi je iz doline Kamniške Bele prek Presedljaja, drugi pa skozi Dolski graben in planine Dol.

Orjaški dežen (Heracleum mantegazzianum) je strupena kobulnica, ki se ji kaže na daleč ogniti, saj že najmanjši stik s sokom te rastline povzroči pordelost kože in srbečico, ob izpostavljenosti sončni svetlobi pa boleče in pekoče izpuščaje, ki se lahko razvijejo v mehurje in rane, te pa se celijo zelo počasi. Rastlinski sok orjaškega dežna nikakor ne sme priti v stik z očmi, saj lahko povzroči začasno ali trajno slepoto. Orjaški dežen, ki je kot okrasna rastlina s čudovitimi belimi kobulastimi cvetovi zašel k nam s Kavkaza, je v primerjavi z...

Javorov rod, same listnate olesenele rastline, je zelo pester in najprej opazimo njihovo raznovrstnost po obliki listov in razraslosti krošenj. Z več kot sto vrstami javor domuje le na severni polobli, in to od Japonske in Evrope do Amerike. Nekatere sorte so pomembne zaradi odličnega lesa, druge cenimo kot okras. Tudi iz domačih javorov so vzgojene nekatere posebne oblike, ki jih drevesničarji za okrasne namene razmnožujejo s cepljenjem in zato sadike niso med najcenejšimi.

Pogosto pravimo, da bodo naše ceste varne šele takrat, ko bomo iz prometa izločili človeški dejavnik. To bo, ko bodo avtomobili vozili sami, zaznavali ovire na cesti in se »pogovarjali« s cestno infrastrukturo. Delčki te prihodnosti se že kažejo, a do tako varnih cest je še zelo daleč. Vloga voznikov bo še dolgo časa nadvse pomembna! Prometne nesreče ni mogoče vedno preprečiti, a naše je, da storimo vse, kar je v naši moči. Zelo pomembno je, da zadovoljimo osnovni pogoj za varno vožnjo - da poskrbimo za pravilen vozniški položaj! ...

Glasbo po navadi poslušamo tako, da prižgemo radio, vstavimo CD plošček ali se odločimo za koncert. Ko si želimo ogledati film, pa prižgemo televizijo ali obiščemo kinematograf. Nekaj povsem vsakdanjega je postalo tudi to, da nekateri namesto radia, drugi pa celo namesto televizije uporabljajo kar računalnike, z njegovo pomočjo je namreč mogoče poslušati tako glasbo, kot poslušati radio in gledati filme. Da bi lahko poslušali radio, morate namestiti enega od programov, ki to omogoča.

Ste vedeli, da v Sloveniji na leto zberemo 800.000 ton odpadkov? Pravilno ločevanje odpadkov ni le dokaz ekološke osveščenosti, ampak je tudi stroškovno pomembno početje, saj nas bo slej ko prej doletela kazen za napačno odlaganje. Zlasti je dobro vedeti, kaj sodi med biološke odpadke. To je potrdila tudi mag. Mojca Letnik, direktorica družbe Saubermacher Slovenija: »Okoljska zakonodaja pri nas in v Evropi je izredno obsežna, njene spremembe in dopolnitve se dogajajo tako rekoč vsak dan.

Kadar opremljamo stanovanje, po navadi izbiramo tako, da se materialov in barv ne naveličamo že po prvem letu. Še posebej smo pozorni pri kuhinji in kopalnici, kjer pohištva ne moremo prestavljati. A barv in vzorcev se sčasoma vseeno naveličamo in tako kot pri osebni garderobi, lahko tudi pri opremi stanovanja marsikaj popravimo z dodatki.

Najhitreje gre z novimi zavesami, usklajenimi z blazinami, morda dokupimo še kak manjši kos pohištva in vse skupaj zaokrožimo z ambientalno svetilko. Druga možnost je, da se lotimo beljenja. Pravzaprav beljenje niti ni pravi izraz, saj stene že dolgo niso zgolj bele. Se je pa poimenovanje ohranilo še iz časov, ko so naši predniki – predvsem na podeželju - premazovali stene z apnom, kar je imelo poleg estetskega tudi higienski učinek, saj so s tem uničili morebitne plesni, preprečili razmnoževanje škodljivcev in tako rekoč razkužili svoje...

S počitnic in potovanj prinesemo različne spominke, fotografije, razglednice, prospekte, podstavke, pa školjke in kamenčke, suhe vejice, liste, cvetove in storže, nekateri tudi skice in risbe ter druge drobne predmete. Da ti spominki ne bi postali  navlaka v predalu ali v škatli, de se ne bi prašili na polici, temveč bi bili trajni, prijetni spomini na poletje, iz njih ustvarimo majhne okrasne umetnine, ki jih nato lahko postavimo za okras na polico ali v vitrino, obesimo na steno ali pa jih podarimo kot izvirna osebna darilca.