Če je še kje na našem planetu ohranjena prava divjina, je to zagotovo na Aljaski. S svojo neokrnjeno naravo, majhnimi in redko naseljenimi kraji, z bogatim živalskim svetom te prevzame in pomiri. Prebivalci jugovzhodne Aljaske gojijo vrtnine na skupnih vrtičkih, kjer rastejo največje rabarbare, kar sem jih kdaj videla. Divje ribe, kot sta losos in halibut, še lovijo z ribiškimi ladjami ali kar na trnek s pomola. Trate pred hišami puščajo nepokošene s cvetlicami, ki se bohotijo v najrazličnejših barvah. Barčke zapirajo že ob šestih popoldan.

Točno mesec dni po atentatu na prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu, 28. julija 1914, je Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji. Tej so verižno sledile medsebojne vojne napovedi držav po Evropi in začela se je ena največjih morij v zgodovini človeštva – 1. svetovna vojna. Slovenci smo bili v njej še posebej vpleteni med leti 1915 in 1917, ko je v vojno vstopila tudi Italija in se je formirala soška fronta. V dobrih dveh letih je v gorah in dolinah ob Soči umrlo skoraj 300.000 vojakov iz 22 držav.

Laos, ta razpotegnjena državica v jugovzhodni Aziji, polna tradicije, običajev, prelepe narave in različnih plemen, je vsekakor vredna obiska. A to čim prej, preden se bodo njene družbe polastili kremplji svetovnega kapitala in tujega denarja. V državi milijonov slonov, ki jo obdajajo Kambodža, Kitajska, Burma, Tajska in Vietnam, dandanes živi približno 5,6 milijona prebivalcev. Še nedolgo tega so bile laoške ceste podobne blatnim kolovozom, zdaj pa, zahvaljujoč predvsem veliki donatorici Kitajski, je sistem cest prevzel glavno vlogo v...

Spoznavanje nekdanje jugoslovanske republike se je začelo spodbudno. Precej drugače kot albanski cariniki, ki so mi dobro prebrskali prtljažnik, se mi je makedonski uniformiranec le nasmehnil in mi zaželel prijetno bivanje v Makedoniji. Trenutno se uradno imenuje FYROM - Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, za kar imajo zasluge Grki, ki nočejo priznati obstoja Makedoncev, Makedonija pa je zanje le severna grška pokrajina. Domačini so potarnali, da Makedonija prav zaradi Grkov še vedno ni članica Evropske unije.

Med rekama Savinjo na severu in Savo na jugu se v južnem podaljšku planote Mrzlice sramežljivo skriva vrh Kal. Vrh, vreden obiska in vsakršnega truda. Severno pobočje je poraslo z bukvijo, na južnem in zahodnem pobočju pa so travniki in pašniki. Ta predel Zasavja z rudnikom Trbovlje - Hrastnik, ni znan le po hudomušnem rudarskem škratu Perkmadeljcu, ampak tudi po posebni zasavski kulinariki oziroma jedeh, kot so: funšterc ali knapovsko srce (jajca, moka in voda, popečeno na masti in ocvirkih), krumpantoč (krompir, moka in jajca) in...

V jesenskem času se prav prileže pohodni izlet na Primorsko, kjer nas pogled na morje in nekoliko toplejše sonce spomnita na minulo poletje. Predlagam obisk krajinskega parka doline Glinščice, ki vam bo s svojo naravno lepoto in z zgodovinsko ter geološko atraktivnostjo napolnila baterije za kar nekaj naslednjih dni. Reka Glinščica, po kateri se dolina tudi imenuje, izvira nad vasjo Klanec pri Kozini dobrih 400 metrov nad morjem. Skozi tisočletja  je izdolbla sotesko, ki je najbolj izrazita predvsem v spodnjem, italijanskem delu svojega toka.

Suh zrak ogrevanih bivalnih prostorov obremenjuje dihala, kar je posebno problematično za kronične bolnike z astmo. Ob zmanjšani zračni vlažnosti so v zraku pogosto tudi izredno majhni prašni delci in zdravju škodljivi plini. Že samo izdihani ogljikov dioksid v zaprtem prostoru siromaši delež potrebnega kisika v zraku. V taki zagati so nam lahko sobne rastline v znatno pomoč, saj so naravni vlažilec zraka, porabnik izdihanega ogljikovega dioksida in dobavitelj kisika.

Zeleni specialisti za zdravje Bršljani so uspešni čistilci zraka in dobavitelji kisika, in to v vseh svojih dekorativnih različicah. Kot okrasne rastline z dolgimi in slikovitimi listi so cenjene mnoge zmajevke, ki pri nas z dišečim cvetjem razveselijo šele po precej letih. Vrtnarji pogosto ponujajo vrsto Dracaena fragrans, ki ima po pravici »dišeč« prilastek, njeno listje pa je lahko zeleno ali tudi rumeno-zeleno pisano. Vse sorte potrebujejo svetlo in prej toplo kot hladno domovanje.

Starejši in invalidi so bolj občutljivi na temperaturne razlike, zato je uravnavanje temperature bivalnih prostorov pomembno vse leto. Za prehodna obdobja pride prav dodatna peč (oljni radiator, kalorifer in podobno). Temperatura v njihovem stanovanju mora biti višja kot sicer, v bivalnih prostorih minimalno 21, v sanitarijah pa 25 stopinj. Topla spalnica in kopalnica sta pomembni, če ponoči večkrat vstajamo. V prostorih, ki jih redko uporabljamo, naj bo 18 stopinj (tako preprečimo kondenz).

Grejmo se varno in varčno Sodobna grelna telesa in ogrevalni sistemi imajo boljše izkoristke, manjše toplotne izgube in manj onesnažujejo okolje. Pri izbiri goriva – lesna biomasa (sekanci, polena, briketi, peleti,...), kurilno olje, zemeljski plin, elektrika, sonce … – upoštevajmo lego objekta in možnosti oskrbe ter shranjevanja. Redno vzdrževanje kurilnih naprav ter redno in strokovno čiščenje dimnih tuljav zmanjšajo požarno tveganje. V starejših objektih so pogosto zastareli dimniki, ki niso dimenzionirani za število in moč sodobnih...