S svojimi naravnimi bogastvi, modernimi mesti ter obmorskimi vasicami, kjer se domačini veselijo dnevnega ulova rib, ter z bogatim kulturnim izročilom, kulinariko in religijo je Bahia zame duša in srce Brazilije. Ima vse in nič. Najlepše peščene plaže in najbolj revne predele v državi. Ta mešanica nasprotij, lahkotnosti življenja, poplesavanju in sproščenosti na ulicah Salvadorja ali uživanja v barih na eni izmed plaž te očara do te mere, da se vedno znova vračaš v deželo sonca in prešernih ljudi.

Za rastline se končuje rastno obdobje in odpadajoče listje nas opominja, da se začenja čas sajenja in presajanja lesnatih rastlin. Jesensko sajenje ima znatne prednosti pred pomladnim, zato si prikličimo v spomin lepoto in uporabnost nekaterih izbrancev med cvetnim grmičevjem.

Nikakor pa ne smemo prezreti nekaterih opravil, ki sodijo v ta letni čas. Mislim na presajanje, nabiranje semen, skorajšnje možnosti rezanja lesnatih potaknjencev in morda tudi na nekaj obrezovanja. Najpomembnejša spodbuda za jesenske saditve drevnine je dejstvo, da se čez zimo prst okoli korenin zanesljivo sesede in se tako ustvari kapilarni stik s koreninami. Tako ni nobene ovire, da rastline ne bi začele s svojimi aktivnostmi, brž ko napoči njihov čas.

Priprava hrane in skrb za osebno higieno sta vsakodnevni opravili, ki starejšim povzročata največ težav, in to deloma zaradi specifičnih – večinoma stoječih - položajev in gibov, pa tudi zato, ker v obeh primerih uporabljajo roke. S tem starejši izgubijo dodatno oporo in ravnotežje, kar je eden najpogostejših vzrokov za padce.

Da bi se temu izognili, je dobro vnaprej predvideti kritične točke v stanovanju in jih urediti tako, da ne predstavljajo ovir za nemoteno življenje. Na prvo mesto postavimo varnost in enostavnost uporabe, pa naj gre za obliko kuhinje, razpored naprav in pripomočkov ali položaj shrambe. S staranjem človek postane manj gibčen, čuti niso več izostreni, raven pozornosti in potrpežljivosti se zmanjšujeta, prav tako se poslabša ravnotežje. Človek se manj giblje in več časa preživi sede, saj tak položaj dojema kot bolj varnega.

Okolica Tržiča ponuja številne priložnosti za krajši ali daljši pobeg od vsakdanjika. V dolgem grebenu Košute, ki s travnatimi in skalnimi slemeni sega zahodno od Ljubelja do Kort na vzhodu, je vrsta večjih in manjših vrhov, med njimi na južni terasi pod grebenom Košute Kamnik (873 m), kot je poimenovan na zemljevidih ali tudi Kamnek ali Kamnjek, kot mu pravijo stalni obiskovalci in domačini. 

Kamnik je tudi razgledni balkona nad Šentansko dolino, ki je ime dobila po vasi Sveta Ana, današnjem Podljubelju. Po ozki dolini, stisnjeni med gorami, je speljana cesta Tržič–Ljubelj, ob njej pa si utira pot Mošenik, ki se v Tržiču zliva v Bistrico. Nobena od številnih poti na Kamnik ni čisto lahka niti kratka. Tokrat gremo po Radetzkyjevi poti. Začnemo ob razpadajoči graščini Neuhaus nad Tržičem, ki je bila med drugim tudi v posesti češkega grofa Josefa Radetzkega, slavnega avstrijskega feldmaršala.

Vse se je začelo s premetavanjem starih škatel za čevlje, kar pomeni: urejanje hišnega fotografskega arhiva. Na najstarejši sliki je zakonski par v ta zakmašnih gvantih. Na hrbtni strani slike je s svinčnikom napisano: »Ata in mama leta 1895«, torej pradedek Franc in prababica Frančiška. 

Franc se je leta 1878 kot "prostak" udeležil avstrijskega osvajanja Balkana. Na fotografiji ima avstroogrska odlikovanja, ki si jih je verjetno prislužil v 17. pešpolku. To vojaško enoto so imenovali kar Kranjski Janezi, saj so jo sestavljali večinoma naborniki iz osrednje Slovenije. V knjigi Jerneja Andrejke »Naši fantje v Bosni in Hercegovini« me je pritegnil slikovit opis poti in pokrajine, pa  barviti zapiski o ljudeh in njihovih navadah. Tako je kmalu padla odločitev za potovanje. A je morala zoreti kar nekaj let.

Zagotovo ni veliko upokojencev, ki še niso obiskali »svojega« hotela Delfin v Izoli. V dvaintridesetih letih je iz manjšega počitniškega doma upokojencev, ki so ga zgradili na pobudo ZDUS, prerasel v sodoben hotel s tremi zvezdicami. Urejenost, dobra hrana in prijazno osebje so razlog, da se številni gosti leto za letom vračajo vanj. 

Med njimi so v veliki večini upokojenci iz vse Sloveniji, saj lahko uveljavljajo popust. A Delfin obiskujejo tudi družine, tuji turisti in drugi gostje, nekateri se pripeljejo samo na kopanje s kosilom. V hotelu je 291 lepo urejenih sob, dvoposteljnih in enoposteljnih, prav vse pa imajo balkon. Pet sob je prilagojenih invalidom. Številne slike, ki visijo po vseh stenah, so prispevali udeleženci likovne kolonije ZDUS, ki jo že 16 let prirejajo v Delfinu.

V vinotoku sadimo mačehe in marjetice. Radi jih družimo s pomladnimi čebulnicami in s sajenjem moramo prav tako pohiteti. Te dvoletnice si dajo duška v barvitem razkazovanju prav v času, ko na prostem primanjkuje drugega cvetja, saj cvetijo že ob jesenskem sajenju. 

Večino sadik pridelajo poklicni vrtnarji in jih ponudijo, ko se na rastlini odpre prvi cvet. Za domačo rabo jih vzgojijo tudi ljubiteljski gojitelji, vendar je na to treba misliti že sredi poletja. S setvijo marjetic ni težav, a pri mačehah (strokovno vse sorte stlačimo pod ime Viola witrockiana) vzgoja ni ravno preprosta. Seme mačeh ima svoje muhe, ker le stežka in pomanjkljivo vzkali, če pozabimo, da so to izrazite temnokalivke. Dodatna težava je v tem, da so semena obdana s tanko oljno prevleko, ki preprečuje dostop vlage.