Vse se je začelo s premetavanjem starih škatel za čevlje, kar pomeni: urejanje hišnega fotografskega arhiva. Na najstarejši sliki je zakonski par v ta zakmašnih gvantih. Na hrbtni strani slike je s svinčnikom napisano: »Ata in mama leta 1895«, torej pradedek Franc in prababica Frančiška. 

Franc se je leta 1878 kot "prostak" udeležil avstrijskega osvajanja Balkana. Na fotografiji ima avstroogrska odlikovanja, ki si jih je verjetno prislužil v 17. pešpolku. To vojaško enoto so imenovali kar Kranjski Janezi, saj so jo sestavljali večinoma naborniki iz osrednje Slovenije. V knjigi Jerneja Andrejke »Naši fantje v Bosni in Hercegovini« me je pritegnil slikovit opis poti in pokrajine, pa  barviti zapiski o ljudeh in njihovih navadah. Tako je kmalu padla odločitev za potovanje. A je morala zoreti kar nekaj let.

Zagotovo ni veliko upokojencev, ki še niso obiskali »svojega« hotela Delfin v Izoli. V dvaintridesetih letih je iz manjšega počitniškega doma upokojencev, ki so ga zgradili na pobudo ZDUS, prerasel v sodoben hotel s tremi zvezdicami. Urejenost, dobra hrana in prijazno osebje so razlog, da se številni gosti leto za letom vračajo vanj. 

Med njimi so v veliki večini upokojenci iz vse Sloveniji, saj lahko uveljavljajo popust. A Delfin obiskujejo tudi družine, tuji turisti in drugi gostje, nekateri se pripeljejo samo na kopanje s kosilom. V hotelu je 291 lepo urejenih sob, dvoposteljnih in enoposteljnih, prav vse pa imajo balkon. Pet sob je prilagojenih invalidom. Številne slike, ki visijo po vseh stenah, so prispevali udeleženci likovne kolonije ZDUS, ki jo že 16 let prirejajo v Delfinu.

V vinotoku sadimo mačehe in marjetice. Radi jih družimo s pomladnimi čebulnicami in s sajenjem moramo prav tako pohiteti. Te dvoletnice si dajo duška v barvitem razkazovanju prav v času, ko na prostem primanjkuje drugega cvetja, saj cvetijo že ob jesenskem sajenju. 

Večino sadik pridelajo poklicni vrtnarji in jih ponudijo, ko se na rastlini odpre prvi cvet. Za domačo rabo jih vzgojijo tudi ljubiteljski gojitelji, vendar je na to treba misliti že sredi poletja. S setvijo marjetic ni težav, a pri mačehah (strokovno vse sorte stlačimo pod ime Viola witrockiana) vzgoja ni ravno preprosta. Seme mačeh ima svoje muhe, ker le stežka in pomanjkljivo vzkali, če pozabimo, da so to izrazite temnokalivke. Dodatna težava je v tem, da so semena obdana s tanko oljno prevleko, ki preprečuje dostop vlage.

Grob je poslednji dom naših najdražjih, nekoč pa bo tudi naš, zato nam ne sme biti vseeno, kakšen je. Še ne dolgo tega smo v času tik pred dnevom mrtvih, prvim novembrom sadili na grobove le mačehe in marjetke, saj drugega tudi nismo imeli. Dandanes pa je izbor rastlin zelo velik. 

Grob bo najlepše urejen, če ga zasadimo tako, da je vsa površina prekrita z rastlinami. Ko se namreč različne plazeče trajnice ali grmovnice razrastejo, pokrijejo tla, tako da nimamo več težav s plevelom. Paziti pa moramo na to, da pustimo manjšo površino, kamor zasajamo sezonske rastline, ki bodo bogato cvetele. V jeseni posadimo mačehe, marjetke, v toplejših krajih tudi krizanteme in celo ciklame. Če želimo imeti spomladi cvetoče čebulnice, jih je prav tako treba posaditi že sedaj. To so lahko tulipani, narcise, hijacinte.

Čeprav se načrtovalci dobro zavedamo, da različne starostne skupine zahtevajo pri oblikovanju bivalnega okolja različne rešitve, pa se v praksi pogosto zatakne. Namensko grajeni objekti se dobro prilagajajo potrebam starostnikov, težave pa se pojavijo pri prenovi starih stanovanj.

Prenove se lotimo z vprašanjem, katere so omejitve in kakšne so potrebe stanovalcev. Medtem ko se človek v srednjih letih skoraj ne zaveda nekaterih vsakdanjih opravil (oblačenje, umivanje, hranjenje, gibanje po stanovanju), pa starejšim predstavljajo velik izziv. Kadar jih lahko opravljajo sami, je smiselno razmisliti o tem, da namesto selitve v dom, potrebam starejših prilagodimo stanovanje, ki so ga navajeni in kjer lahko varno in udobno živijo naprej. Z leti so omejene tudi gibalne sposobnosti.

Iz zavetišča Horjul so nam poslali nekaj fotografij pasjih in mačjih brezdomčkov. Zelo bi bili veseli toplega doma in prijaznega skrbnika. Vse živali so zdrave, cepljene, čipirane sterilizirane oziroma kastrirane. Mačke se oddajajo izključno za notranje bivanje.

Zoja: manjša psička, stara približno dve leti, prijazna, vendar do tujcev nekoliko zadržana. Amelie: psička srednje rasti, stara približno leto in pol, prijazna, aktivna Lindt: mlad odrasel samček, malo plašen do tujcev, sicer pa čudovit prijazen mačkon. Cink: mačji mladiček, star tri mesece, zelo nežen in prijazen. Minihani: mačja mladička, stara tri mesece, prijazna. Zoe: odrasla muca, stara dve leti, brez zadnje tačke, ki je bila amputirana zaradi poškodbe. Je zelo prijazna do ljudi.

Kar zadeva luči, nas avtomobilska industrija zadnja leta razvaja s prav nenavadnimi rešitvami. Z lučmi, ki ne bodo več nikogar zaslepile in ki svetijo skoraj kilometer daleč!

Pred nami so bolj mračni meseci, zato je spet pomembno dobro videti in biti viden. Avtomobilska industrija nam zadnja leta ponuja dobesedno revolucionarne rešitve, da lahko bolje vidimo tudi v temi. Ko so pred dobrim desetletjem uzakonili, da moramo tudi podnevi voziti s prižganimi žarometi, so domači mojstri začeli prodajati preprosta stikala, ki so samodejno prižigala luči takoj, ko smo prižgali motor, in jih spet ugasnila, ko smo motor ugasnili. Najnovejši žarometi pa povsem avtomatsko osvetljujejo kar največji del ceste, po kateri vozimo.