Drago Potočnjak poznamo kot dramsko in filmsko igralko, dramsko pisateljico, gledališko pedagoginjo in dramsko terapevtko. Konec letošnje gledališke sezone se je po 41 letih dela v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer je soustvarila več kultnih predstav, upokojila. Igrala je v nekaj filmih in televizijskih dramah. Je avtorica več kot petnajstih igranih dram, več deset radijskih iger in prva ženska prejemnica Grumove nagrade ter številnih drugih. Aprila naslednje leto bodo v Mestnem gledališču ljubljanskem uprizorili njeno novo dramo Teci, Maša, teci. Ostaja aktivna upokojenka. »Časa imam vedno premalo. Zamujam,« prizna.

GLEDALIŠČE

Predsednice v Prešernovem gledališču Kranj

Direktor in umetniški vodja gledališča Jure Novak je razkril, da bo v nasprotju s preteklo sezono, ko so ponudili »zahtevne predstave, ki se niso ognile težkim temam in so se spoprijemale z izzivi sodobnosti«, v tej sezoni »večji fokus na intimnem, osebnem, na notranjih svetovih«. Taka je oktobrska predstava črne komedije Wernerja Schwaba v režiji Jureta Novaka. Avtor drame skozi duhovite in iskrive dialoge dveh upokojenih čistilk Erne in Grete ter še aktivne Maričke (igrajo jih Vesna Jevnikar, Darja Reichman in Vesna Slapar) mojstrsko razgrinja banalno in na krščanskih stereotipih temelječo plat družbe. Gre tudi za zgodbo o tem, kako se spopadamo z nemočjo.

V hladnih jesenskih jutrih je kratek pončo udobna dopolnitev tanke prehodne jakne. Pogreje nas čez rame, hkrati pa nas ne ovira pri raznih opravilih, kot je vožnja avta ali kolesa. Zelo uporaben pa je tudi v notranjih prostorih, preden se začne kurilna sezona ali pa tudi kasneje, če želimo prihraniti kakšen evro pri kurjavi.

Potrebujemo: 200 g preje Supertreccia, krožne pletilke številka 4 (60 cm) in številka 5 (80 cm).

Navodilo: S pletilkami številka 4 nasnujemo 152 petelj in pletemo 12 vrst patenta 2 desni, 2 levi petlji. V zadnji vrsti enakomerno dodamo 18 petelj = 170 petelj. Eno vrsto pletemo leve petlje, potem začnemo plesti vzorec po shemi. Število petelj mora biti deljivo s 17. Pletemo po shemi do konca, na koncu sheme imamo skupaj 290 petelj. Še trikrat ponovimo zadnjih 6 vrst po shemi (A2), da porabimo celo klobko. Zaključimo s štirimi vrstami kodrastega vzorca (1 vrsta desne, 1 vrsta leve petlje). Na rahlo zazankamo.

Ljubitelji narodnozabavne glasbe že kar dolgo poznajo Roberta Smolnikarja, tudi zato, ker je bil član različnih ansamblov. Je pravi Gorenjec. Rodil se je v vasi Zduša nad Kamnikom, odkar je oženjen, pa živi na Šenturški Gori nad Cerkljami. Vedno mu je bila všeč Avsenikova glasba, kasneje tudi glasba Alpskega kvinteta, ko pa je začel tudi sam pisati glasbo, je delal tako, kot je mislil, da je prav. 

»Ko sem bil star deset let, sem imel željo, da bi igral na harmoniko, saj je bila moje najljubše glasbilo. In straši so me vpisali v glasbeno šolo. Študiral sem naprej, ko sem imel 19 let, pa sem zaigral v prvem triu, imenoval se je Kamniški odmev,« pove za uvod. Poklicno pa je že od leta 1986 redni učitelj igranja na harmoniko v kamniški glasbeni šoli.

Avtomobilizem

Tokrat pišemo o zgrizenih električnih kablih in gumah, otrdelih kot plastika. To sta že dva znaka za večjo previdnost, ko se približuje zima.

Poslušal sem pripoved znanca, ki se je z avtomobilom odpravil na potepuški dopust v Albanijo. Med dolgo potjo mu je šlo vedno bolj na živce, da je v armaturni plošči nekaj prasketajoče drgetalo, a tudi vonj v avtomobilu ni bil čisto pravi. In je preveril. Ali si predstavljate, kako je zinil, ko je našel suhe travniške rože globoko zatlačene v predalu armaturne plošče! Sumil je ženo, da je tja odložila dva, tri šopke in nanje pozabila, zdaj pa je predal kot kompostnik. A je kmalu ugotovil, da je v luknji za predalom nekakšno podganje gnezdo.

GREMO NA IZLET

V soboto, 11. novembra 2023

Vstopna mesta: Ljubljana, Celje, Maribor

Odhod iz Ljubljane ob 6.30, sledi vožnja proti Celju in Mariboru in naprej proti Ptuju mimo Borla in Zavrča na Hrvaško. Najprej bomo obiskali enega najlepše urejenih hrvaških mest Varaždin, ki ga krasijo številni baročni kulturno-zgodovinski spomeniki: dvorec Stari grad, mestni muzej, knjižnica ... Po ogledu bo nekaj prostega časa. Pot bomo nadaljevali po vinski cesti Štrigova v osrčje Medžimurja na hrib Kalec, ki mu domačini pravijo Madžerkin breg, kjer se bomo povzpeli na razgledni stolp Štrigova. Ustavili se bomo tudi pri enem od vinogradnikov in si ogledali klet ter pokušali medžimurska vina. Druženje bomo nadaljevali ob martinovem kosilu in živi glasbi v restavraciji v Svetem Martinu na Muri. Vrnitev domov v kasnejših večernih urah.

ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV 

Teme bajeslovja, mitologije, bajnih bitij, pripovedništva so morda nekoliko nenavadne za muzejsko razstavo, pa vendar smo se v Dolenjskem muzeju ob Unescovem letu varovanja nesnovne kulturne dediščine odločili prav za to tematiko.

Zaradi obsežnosti teme smo se morali osredotočiti na eno bitje na določenem območju. Poleg pregleda gradiva v različnih institucijah je bil velik del raziskovanja namenjen terenskemu delu in zbiranju zgodb. Ker pa vendarle v muzeju ne moremo predstavljati samo teme, smo poiskali predmete s področja ljudske umetnosti, povezane s škrati. Na razstavi Bajeslovna bitja v ljudskem izročilu Dolenjske ali Kam so se skrili Škrati? je predstavljena neža, štehar, držalo za uro, knjiga z vzorci za izdelavo stenskih prtov, tudi razglednice in vrtni...

V Jerebičjem dolu, ki je ob reki Vipavi pod Zemonom, so se v začetku poletja razveselili sedmih jerebičjih malčkov, ki so se izvalili v naravi in ne v umetnih valilnicah. Če vemo, da je jerebica v naši državi praktično iztrebljena, je dosežek članov študijskega krožka Avgurij Ljudske univerze Ajdovščina lep uspeh v luči zelenega izobraževanja in vzgoje za trajnostni razvoj.

V Sloveniji nikjer v naravi ni bilo več mogoče naleteti na jerebico, ki bi bila vzgojena v naravi. Temu spoznanju so sledili poskusi doselitev kot krepitev obstoječe populacije, ki pa so bili brezuspešni. Na Ljudski univerzi Ajdovščina so ocenili, da je glede na ugodno geografsko lego Vipavske doline reintrodukcija jerebice tu bolj smiselna kot na drugih območjih Slovenije. Menijo tudi, da mora biti ponovna naselitev katere koli vrste pravzaprav edini možni način ponovne vzpostavitve populacije v okolju, kjer je bila iztrebljena. »Prizadevamo si ozaveščati o pomenu ohranjanja vrst in kako pomembno je, da smo ljudje senzibilni ter da se zavedamo, kakšen vpliv imamo na ohranjanje okolja. K našemu projektu sta pristopila tudi Dars, ki ga je finančno podprl, in Biotehniška fakulteta v Ljubljani,« pravi direktorica Ljudske univerze Ajdovščina Eva Mermolja.

Ko smo iz Podgorice, nekdanjega Titograda, v Črni gori prečkali mejo, sem bila prijetno presenečena. Vsi ljudje, ki smo jih srečali, od carinikov naprej, so bili prijazni. Čutili smo, da smo dobrodošli, in tak vtis sem dobila med celotnim potovanjem. Zapisala sem nekaj vtisov, saj sem bila prvič v Albaniji.

Kot vemo, Albanija leži na Balkanskem polotoku ob Jadranskem in Jonskem morju. V dolžino meri 345 kilometrov, v širino pa 50 kilometrov. Pokrajina je hribovita in gorata. Le ozek pas ob obali je nižinski. Na skrajnem jugu so v Jonskem morju številni majhni vulkanski otoki. Ima okoli tri milijone prebivalcev, zelo veliko jih živi v tujini, velika večina na Kosovu. Največ, 70 odstotkov, je muslimanov, sledijo prebivalci pravoslavne in katoliške vere, a drug do drugega so strpni. Tudi različne cerkve so zgrajene blizu druga drugi. Albanci so zelo ponosen narod, imajo se za sinove orlov. Orla imajo tudi na zastavi.