Jesensko barvitost vrta lahko popestrite z mrtvim prstom, ki ima užitno notranjost strokov. Ta modri fižol je prezimno trden grm, ki ga lahko sadimo na vsakem vrtu. Ne ogrožajo ga bolezni in škodljivci, obrezovanje ni potrebno, pridelek pa je zagotovljen.

Lep in užiten grm so poimenovali mrtvaški prst ali mrtvi prst, ker so stroki mehki na otip in prekriti z lupino, ki je po barvi podobna prstom mrtveca. Nekateri vrtičkarji so to užitno in čudovito rastlino poimenovali tudi modri fižol ali modra kumara. Notranjost sivo modrega stroka je zapolnjena s prosojnim mesom, ki ima okus po lubenici. Sladko notranjost pojemo tako, da jo izluščimo iz stroka in zmešamo v ustih ter izpljunemo črna neužitna semena. Na podoben način uživamo tudi pasijonko.

Reportaža

Čeprav ste že bili v teh predelih Italije, se lahko ob vsakem ponovnem obisku na sveže zaljubite vanjo. Toskana je namreč z neokrnjeno naravo, izjemno arhitekturo, zgodovino, tradicionalno kulinariko in izvrstnimi lokalnimi vini ena izmed najprivlačnejših kotičkov sveta.

Po nekaj urah poti se prileže postanek v Mantovi, mestu mogočnih gotskih opečnatih stavb z vplivi zgodnjega baroka. Najbolj impozantna je notranjost stolnice, prvi primer iz baročnega obdobja s kupolo in nadkupolo. V bližini je veličasten kip antičnega pesnika Vergila, rojenega blizu Mantove, ki si je nesmrtnost napisal z legendarno Eneido. Pokrajina ponuja obiskovalcu nepozabne poglede na zelene travnike in griče, okrašene z vitkimi cipresami, z zibajočimi alejami cipres, nasadi pinij in oljk ter neskončnimi vinogradi, ki se bohotijo okrog zasebnih posestev, na katerih so potresene barvite sestavljanke hiš.

Vrt

Mačehe so krasna dopolnitev jesenskih zasaditev v cvetličnih koritih in loncih, posajene na gredicah pa ustvarjajo cvetočo pokrajino. Poleg tega neprekinjeno cvetijo od jeseni do pozne pomladi.

 Sama se teh jesenskih lepotic nikoli ne naveličam, saj so žlahtnitelji poskrbeli, da je izbor znotraj roda Viola zelo pester. Po obliki cvetov so si lahko zelo podobne, po rasti in uporabnosti pa se razlikujejo.

Mačehe niso zahtevne rastline, vendar pa na njihovo zdravo rast in bogato cvetenje vpliva kar nekaj dejavnikov. Vedno poskrbimo, da so dobro zalite. Tudi v zimskih sušnih obdobjih, ko zemlja ni zmrznjena, nam bodo hvaležne, če jih bomo občasno zalili. Zgodaj spomladi vodi dodamo gnojilo za cvetenje in cvetele bodo do pozne pomladi. Opisane sorte niso nove, vendar njihove dobre lastnosti vrtnarje vsako leto bolj navdušujejo.

Ročna dela

Nova Gorica in italijanska Gorica sta v začetku avgusta gostili 20. svetovni čipkarski kongres Mednarodne organizacije za klekljano in šivano čipko (OIDFA), največji in najpomembnejši čipkarski dogodek na svetu.

OIDFA, ki je bila ustanovljena leta 1982 v Franciji, združuje več kot 1500 čipkarskih strokovnjakinj in strokovnjakov, čipkaric in čipkarjev ter ljubiteljic in ljubiteljev čipk iz 41 držav in šestih celin. Njena glavna cilja sta promocija čipk v svetovnem merilu in ohranjanje te dragocene kulturne dediščine.

Vrt

Darjo Gruden sem spoznala na izjemno zanimivi delavnici, na kateri smo spoznavali in nabirali divje rastoče užitne rastline ter okušali jedi iz njih. Tako sem prvič jedla frtaljo z vršički divjega hmelja, polpete iz regačice, čemaža in kresničevja, solato iz lakote, kisle deteljice in bogve česa še, za posladek ocvrte zaprte ivanjščice in dežen, kavo iz želoda, za povrh pa še palačinke z divjo meto.

Darjo je od nekdaj prevevala želja biti čim bliže starim znanjem, predvsem temu, kako živeti z naravo, slediti njenim ciklom in kako prav uporabljati to, kar nam narava daje in je pri nas vsem na razpolago v obilju: divje rastline s svojimi zdravilnimi učinkovinami in hranilnimi snovmi. Močno jo je zaznamovalo življenje in skupno delo z danes pokojnim Dariem Cortessejem, pri nas pionirjem na področju uporabe divjih rastlin. Kot običajno reče: on mi je pomagal zaživeti, jaz pa sem mu pomagala dostojno umreti.

Ustvarjalnica

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv

 

V času, ko bomo zamenjali kretnico iz poletnega počitniškega vzdušja na vsakdanje, se dogajajo premiki tudi v naših garderobnih omarah. Nekaterim sta prestavljanje poletnih oblačil na višje police in razporejanje jesenske garderobe bližje našim očem v veselje, drugi gubajo čelo. Kaj je še aktualnega od lani, kaj naj obdržimo, zavržemo ali oddamo v humanitarne namene?

Po oslabitvi in kasneje zatonu rimske oblasti na območju današnje Slovenije nekje v sredini 5. stoletja se je čez to območje premikalo veliko različnih ljudstev in vojska. Nekateri so le hiteli proti Italiji, drugi so se zaustavili in tu bivali nekoliko dlje. V 5. in 6. stoletju je bila na tem prostoru verjetno največja in najpomembnejša naselbina Karnij, današnji Kranj.

Arheološko je bila raziskana naselju pripadajoča obsežna nekropola na Lajhu v Kranju z več kot 700 grobovi. Pridatki v njih so pokazali, da so bili prebivalci Karnija zelo raznoliki in so prihajali iz različnih delov Evrope. Nezanemarljiv del tega multikulturnega mesta so bili tudi prebivalci germanskih ljudstev, kot so Langobardi, Goti, morda Bajuvari in Turingijci ter Franki, vsak s svojimi navadami, prepričanji in legendami.

Izleti

Plešivec (686 m) je najvišji vrh Velike Rudnice in občine Podčetrtek. Čez njegov vrh, kjer je tudi kontrolna točka, pelje Štajersko-zagorska pot. Tako kot na celotni Rudnici so tudi tu dobro označene in vzdrževane planinske in druge poti. Temu primeren je obisk, saj poti vodijo mimo številnih kulturnih in naravnih znamenitosti.

Med zadnjimi je tudi Geološka učna pot, ki poteka v okolici naselij Olimje in Virštanj, ki že spadata v območje Kozjanskega parka. Dolga je deset kilometrov, ima 21 vsebinskih točk, ki so opremljene z informativnimi in usmerjevalnimi tablami, za kar potrebujemo od štiri do šest ur ali pa jo razdelimo na tri zakrožene dele.

Zanimivosti iz nove sezone nekaterih gledališč

V Mestnem gledališču Ptuj za sezono 2023/24 načrtujejo šest premier, rdeča nit sezone je vojna. »Ker se vojne dejansko dogajajo, po drugi strani pa je vojna naenkrat postala beseda, ki jo ljudje, tudi pri nas, kar preveč na lahko uporabljajo,« je dejal direktor ptujskega gledališča Peter Srpčič. Sezono bo septembra odprla predstava Pohorski bataljon po besedilu hrvaškega dramatika mlajše generacije Dina Pešuta. Delo skuša ponazoriti izkušnjo ljudi, ki so končali v nemogočih razmerah. Predstava prvič do zdaj nastaja v koprodukciji z Mestnim gledališčem ljubljanskim, tako bo po jesenskih uprizoritvah na Ptuju ljubljanska premiera simbolično prav 8. januarja ob 15. uri, torej v trenutku, ko je padel zadnji borec tega bataljona.