Dobre stare viže

Vodja ansambla Bloški odmev Jože Rot se je rodil na Blokah na Notranjskem in tam ves čas živi in počne, kar ga v življenju veseli.

Z glasbo se je srečal že v rosni mladosti. Oče ga je učil igranja na harmoniko, kasneje pa je tudi brenkal na kitaro in igral na klaviature. Sprva je sicer igral v nekaj zasedbah, leta 1997 pa je nastal njegov narodnozabavni trio Bloški odmev. Kmalu so dodali še igranje na klaviature, tako da so lahko igrali tudi zabavno glasbo. Na začetku so bile na sporedu najbolj znane slovenske viže, Slakove in tiste, ki so šle najbolj v ušesa tudi preprostim ljudem. Igrali so na kmečkih zabavah in manjših veselicah, bili so to časi, ko so igrali tudi trikrat na teden. Je pa trajalo kar deset let, da se je zbrala obetavna zasedba, ki je lahko posnela skladbe za prvo CD-ploščo.

Ta specializirana tehnika vezenja izvira z Daljnega vzhoda. Sčasoma pa je postala priljubljena tudi drugje.

Začetki slikanja z iglo segajo v leto 771. pr. n. št., v čas dinastije Suzhou iz province Jiangsu na Kitajskem. Je ena najstarejših tehnik vezenja na svetu in je najbolj reprezentativna vrsta umetnosti v kitajskem vezenju. Ima dolgo zgodovino in je pomembna oblika rokodelstva kitajske umetnosti. Vezenje slovi po različnih vbodih, čudovitih vzorcih, elegantnih barvah in natančno izdelavo s svileno nitko. Tradicionalni predmeti, vezeni v tehniki su xiu, odražajo njihovo naravo in okolje, vključujejo figure, živali, gore, reke, cvetje in ptice.

V začetku jeseni, ko včasih že malo zazebe, je za jopice in puloverje še pretoplo, brezrokavnik pa nas ravno prav pogreje. Tale bo grel šolarko, ko se vrne v šolske klopi.

Velikost: za 10 do 11 let (višina brezrokavnika 50 cm, širina 38 cm).

Potrebujemo: 200 g Happy colour Lane Mondial (75 odstotkov mikrovlakna poliakril, 25 odstotkov volne, 350 m/100 g), pletilke št. 3,5.

Vzorci. Patentni vzorec: menjaje pletemo eno levo in eno desno petljo. Ob robu kodrasto desno: pletemo same desne petlje v obe smeri. Glavni vzorec: gladke desne petlje (v vrstah na licu desne petlje, v vrstah na narobni strani leve petlje).

Pred nami je čas sanacije po poplavah in plazovih, čas prenavljanja domov, za mnoge žal tudi ustvarjanje novega doma. Take težke preizkušnje pa so kljub temu tudi čas, ko lahko sami in s pomočjo strokovnjaka preverimo, kaj lahko storimo bolje, drugače in s tem nekaj pridobimo, celo izboljšamo stanje.

Sanacija mora biti temeljito in pravilno izvedena, ne ponavljajmo starih napak, premislimo, kaj bi spremenili v kuhinji, kopalnici, kleti. Naj prenovljeni prostori prinesejo zadovoljivo in uporabno rešitev, ki bo trezno upoštevala tudi možnost, če še kdaj pride do poplavne vode. Na tleh naj bo keramika, talno gretje in izbrano primerno pohištvo, da bi v primeru nesreče lahko hitro reagirali in kasneje hitro sanirali prostore.

GREMO NA IZLET

Od sobote, 28. do torka, 31. oktobra (4 dni)

Vstopna mesta: Celje, Ljubljana, Postojna

Prvi dan: Odhod v jutranjih urah. Peljali se bomo mimo Ilirske Bistrice do Reke, kjer si bomo z lokalnim vodnikom ogledali nekaj mestnih znamenitosti. Pot bomo nadaljevali na otok Krk, nato s trajektom iz Valbiske do Meraga, naprej se bomo peljali z avtobusom po panoramski cesti mimo Vranskega jezera do mesta Osor, ki ločuje otoka Cres in Lošinj, kjer bomo naredili krajši postanek. Nadaljevali bomo do mesta Lošinj oziroma do hotela Aurora. Po večerji bo za glasbeno popestritev poskrbela skupina Bepop.

Stanovanje 

Tisto jutro, ko je bilo treba klicati gasilce, sem imel večkratno srečo. Prva je bila, da je sosed kadilec. Druga, da sem ravno sedel za mizo in bral časopis. Tretja pa, da ima sosed mojo telefonsko številko. Poklical je: »Kje si? Dimnik ti gori s plamenom!« Nisem verjel, ker dimnik striktno čistimo dvakrat v sezoni in je izmerjena vlažnost drv. Bilo je res. Trije gasilski avtomobili so bili na dvorišču v petih minutah.

Rad imam peči na drva z velikim »oknom« in vsej družini ugajata toplota in svetloba ognja. Dobro počutje z naskokom odtehta prekladanje drv, čiščenje pepela in prahu, kakšno beljenje sten več. Pa tudi izredne razmere smo že doživeli, ko je sosede zeblo in tudi čaja niso mogli skuhati na električnem štedilniku, ker je ujma potrgala žice.

Ali vas zanima, katere sorte pistacije lahko sadimo v Sloveniji in si tako zagotovimo do 70 kilogramov plodov na drevo? Njeni plodovi so zelo uporabni in imajo pozitiven učinek na zdravje, kar je tudi znanstveno dokazano. 

Pistacija sorte vera ejinis je drevo, ki prenese temperature do –20 stopinj Celzija in se je v zadnjih letih množično razširila po vsej Sloveniji. V višino doseže okrog pet metrov in več. Najbolje se počuti na sončni legi. Glede na to, da imamo v zadnjem desetletju mile zime, lahko sadimo vse več rastlin, ki jih v preteklosti v celinskem podnebju ni bilo mogoče gojiti. Sorta pistacije vera ejinis je ženska rastlina, ni samooplodna, zato potrebuje dodatnega opraševalca. Poleg nje moramo posaditi še moško sorto pistacije vera greek, ki ravno tako prenaša nizke zimske temperature. Sadike, ki zraste 60 do 80 centimetrov, po sajenju ne prikrajšujemo. Moška in ženska sadika naj bosta oddaljeni pet do osem metrov. Pri sajenju pazimo, da je cepljeno mesto nad nivojem tal. Rastlina je drevesaste rasti in se bo lepo razrasla. Najbolje uspeva v globoki peščeno-ilovnati zemlji in ni zahtevna za pH.

Sladko-grenki obraz ljubezni

»Laško ali union, v steklenici ali točeno?« je Janeza vprašala natakarica, ko je naročil pivo. »Kakšna pa je razlika med njima?« »Ja, laško je bolj grenko, ker ima več hmelja.« »Potem pa kar vrček laškega, točenega,« je dejal. Ko ga je postavila predenj, je z užitkom odpil prvi požirek. O, kako mu je prijalo! Naslonil se je na stol, počasi srkal tekočino jantarjeve barve in opazoval okolico. Sedel je na terasi lokala, pred katerim je bila široka ploščad, in opazoval mimoidoče, ki so hiteli na vse strani. Čas se mu je ustavil. Nikamor se mu ni mudilo. Kakšno razkošje – biti na dopustu brez posebnih načrtov! Nobenega hitenja, nobenega nujnega opravila, brez misli … Užival je v pijači in spremljanju vsega in vseh okrog sebe. Nikogar ni poznal. Pa vendar je bilo nekoč to njegovo mesto.

Izleti

Kombinacija prijetnega žvrgolenja ptičev in svežega vonja po morju kar vabi k obisku manj znanega kotička ob slovenski obali. Tokratni namig za izlet je Ankaran, kjer so uredili obalno pešpot po mostovžu, ki povezuje Športnorekreacijski park Sv. Katarina in naselje s središčem.

Pot je enostavna, primerna za vse letne čase in vse starosti obiskovalcev. Ker je pot po leseni brvi možna z obeh strani, je avtomobil smiselno parkirati bodisi pri Sv. Katarini (ob morju, pri mandraču) bodisi v središču Ankarana (pri trgovini in lokalih) in se podati na kratek, a izjemno zanimiv in poučen sprehod čez slani travnik pri Sv. Nikolaju. Ta spada v mrežo območij Nature 2000 in je edini tovrstni v Sloveniji. Pri projektu za ureditev obalnega sprehajališča sta združila moči ankaranska občina in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Uresničila sta ga pod okriljem Lokalne akcijske skupine Istra, s čimer so pridobili tudi sofinanciranje iz evropskega regionalnega sklada. Naložba je sicer stala več kot pol milijona evrov.

Stanovanje

Balkon, terasa ali vrt so starejšim pomemben del bivalnega prostora, še posebej tistim, ki se težko gibljejo ali ne morejo zapustiti doma brez pomoči. Predvsem v večstanovanjski stavbi je lahko to zanje edini redni stik z zunanjostjo in svežim zrakom. A glavno je, da je balkon dostopen brez težav in tako velik, da ga oseba lahko sploh uporabi. V domači hiši pa je pomembno preprosto in varno dostopanje do vrta.

Balkon imenujemo odprt prostor, ki sega iz pročelja stavbe, kadar je vanj umaknjen, je to loža. Za varen dostop iz notranjosti ne sme biti velike razlike v višini poda med bivalnim prostorom in balkonom, za dobro počutje pa je pomembno tudi, kakšna je tam ograja. Prosojna steklena ograja ali taka s tankimi prečkami lahko pri starejših in slabovidnih vzbuja nelagodje. A obenem zidana ali drugačna polna ograja preprečuje poglede v okolico tistemu, ki na balkonu sedi ali je na vozičku. Ob predpisani višini je primerna tista vrsta ograje, ki omogoča poglede sedečemu, mu daje občutek varnosti in upošteva skladnost ograje z arhitekturo stavbe.