NAŠ POGOVOR

O morju, iskanju univerzalne ljubezni, pomorskem pravu in politiki, katere del je bil nekoč, pa o žlahtnih ljudeh, ki mu poleg družine veliko pomenijo, in o njegovih knjigah, še zlasti o Svetilniku in Potopu, sva se pogovarjala s prof. dr. dr. h. c. Markom Pavliho, mednarodno priznanim pravnikom, profesorjem na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani in dobitnikom številnih priznanj doma in v tujini. Kljub zavidljivim dosežkom – ali pa prav zato – se je v svoji karieri srečeval tudi s padci in pobiranji. Izdal je blizu 50 strokovnih in esejističnih knjig, vse bolj pa se posveča pisanju leposlovja. Na podlagisvojih izkušenj želi odpirati nove poglede v boljšo družbo in srečnejši svet.

 Na današnji dan pred 130 leti so na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp, ki je na 2864 metrih naše najvišje ležeče gorsko zavetišče in hkrati  kulturni spomenik državnega pomena.

Pobudo za postavitev obeležja je dal Jakob Aljaž, župnik na Dovjem, ki je od dovške občine za en goldinar kupil vrh Triglava in s tem preprečil, da bi ga prevzeli Nemci. Stolp, visok 1,90 metra, s premerom 1,25 metra iz debele pocinkane pločevine je izdelal kleparski mojster iz Šentvida pri Ljubljani Anton Belec. Sestavljen je iz šestih delov, ki so jih z vlakom prepeljali do Mojstrane, od koder od jih je šest nosačev v enem tednu znosilo na vrh Triglava in ga postavilo ter opremilo z imenom in letnico postavitve. Vanj je dal Aljaž, ki je kasneje stolp uradno predal Slovenskemu planinskemu društvu, postaviti tri okrogle stole, dva samovara ter posodo špirita, šest kositrnih kozarcev, barometer in termometer ter spominsko knjigo.

Planinska zveza Slovenije skrbi za mrežo planinskih poti v skupni dolžini 10.124 kilometrov, poleg tega pa bdi še nad okrog 2000 kilometri turnokolesarskih poti.  Večina, 9.993 kilometrov, je lahkih, 81 kilometrov pa je zahtevnih in 50 kilometrov zelo zahtevnih planinskih poti. »Če bi vse planinske poti v Sloveniji poravnali v eno pot, bi nas pripeljala do Los Angelesa ali pa do Tokia,« je ob dnevu markacistov, 5. juliju, povedal predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan. Skrbniki planinskih poti so prostovoljni markacisti, trenutno je registriranih  950 članov planinskih društev, ki poti nadelujejo, markirajo, čistijo in urejajo prostovoljno, za dobro vseh obiskovalcev. Posameznik skrbi za 11 kilometrov planinskih poti. 

ZDRAVJE 

Nespečnost je zdravstveni problem, ki prizadene na milijone ljudi po svetu. Skrb vzbujajoč je podatek, da slabo spijo že deklice in dečki v osnovni šoli. O nespečnosti govorimo takrat, ko ne moremo zaspati, ko se ponoči zbujamo in ne moremo zaspati nazaj ali pa se zbudimo prezgodaj. Vse to povzroča utrujenost, razdražljivost, slabo koncentracijo in na splošno slabšo kakovost življenja. 

Medtem ko se uradna medicina zateka k pomirjevalom, se naturopatija loteva problema drugače. »Za naturopata niso pomembni znaki in simptomi, ampak vedno gleda na človeka kot celoto in upošteva vse: od stresa do hormonskih neravnovesij, prehranskih pomanjkljivosti in življenjskega sloga. Da bi posamezniku povrnili naravni ritem spanja na varen način, uporabljamo individualni pristop, naravne terapevtske pristope in zdravilno moč narave. Nespečnost je za nas sporočilo telesa, da nekaj ni v ravnovesju,« pravi naturopatinja Simona Domjan iz Naturopatskega centra Sante Vital iz Radencev.

 PREHRANA

Ob besedi bakterija se marsikdo zgrozi. Pri tem ima seveda v mislih tiste, ki povzročajo hude bolezni, tudi kužne. Toda bakterije so del mikroorganizmov, ki jih naše telo potrebuje za normalno delovanje. Znanstveniki so prepričani, da so bile bakterije ena od prvih oblik življenja na Zemlji pred nekako štirimi milijoni let. Še danes so nujne za obstoj življenja in so prisotne povsod.

Če vemo, da je ravnovesje krovni zakon vesolja, potem mora biti vse, kar življenje določa, v ravnovesju. To velja za vse sisteme in organe našega telesa, tudi za prebavo. Pri prebavi pa nam odločno pomagajo dobre bakterije. Pridobimo in okrepimo jih s hrano, uživanjem fermentiranih mlečnih izdelkov, kot so jogurt, probiotični jogurt, kefir, kislo mleko, kislega zelja in repe ter tudi razne vložene skisane zelenjave. Kdor prisega na eksotiko, lahko uživa fermentirano kombučo, kimchi ali fermentirano sojo.