Pokojninska reforma, ki je ena najpomembnejših te vlade, je prejšnji mesec začela zakonodajno pot. Socialni partnerji so se dve leti pogajali, da so dosegli soglasje, kljub temu Delavska koalicija napoveduje referendum. Če reforma ne bo uspela, bodo naslednja pogajanja v precej slabših razmerah in tudi ukrepi bodo bolj boleči, je prepričan minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Slovenija ima pretočni pokojninski sistem, kjer delovno aktivni prispevajo za pokojnine. Zaradi nizke rodnosti in daljše življenjske dobe je vse manj zavarovancev in vse več upokojencev, zato je reforma nujna. Vendar kljub postopnemu podaljševanju upokojitvene starosti minister meni, da prinaša za sedanje in bodoče upokojence veliko dobrega, predvsem pa stabilen, pravičen in varen pokojninski sistem.

 V soboto obeležujemo svetovni dan opere. Na 25. oktober sta se namreč rodila svetovno znana skladatelja Georges Bizet, avtor Carmen in še drugih oper, in Johann Strauss ml., ki je med drugim znan po opereti Netopir.

Ob tem naj spomnimo, da imamo svojo operno zgodovino tudi pri nas  – kot zadnji se je na listo opernih del vpisal operni muzikal Kette v produkciji Zavoda Novo mesto. Gledališča so bila od nekdaj značilna predvsem za večja in bogatejša mesta, operna gledališča pa so praviloma rezervirana za nacionalna središča in pogosto sledijo nekakšnemu nacionalnemu interesu – toda direktor zavoda  Aleš Makovac meni, da je lahko tudi drugače in to potrjuje z njihovimi glasbenimi dogodki.

 Ob mednarodnem dnevu e-odpadkov družba  Zeos opozarja o pravilnem ravnanju z njimi. Iz njih pridobivamo ključne kovine in minerale, ki omogočajo razvoj zelenih tehnologij in digitalne infrastrukture, a jih premalo recikliramo. Hkrati je povpraševanje po teh t.i. kritičnih surovinah zelo veliko, dobavo pa ovirajo geopolitične napetosti in tveganja pri oskrbi. 

Letno v državah EU27+4 (EU, Združeno kraljestvo, Švica, Islandija in Norveška) zavržemo električne in elektronske naprave – od telefonov in prenosnikov do gospodinjskih aparatov – ki skupaj vsebujejo približno 1 milijon ton kritičnih surovin. To je toliko, kot bi 20-tonski kontejnerji, če jih postavimo v vrsto, obkrožili Zemljo po ekvatorju, navaja v sporočilu za javnost organizacija WEEE forum, to je neprofitno združenje, ki zastopa 50 organizacij za razširjeno odgovornost proizvajalcev (PRO) z vsega sveta, katerega članica je tudi družba Zeos.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v sodelovanju s hrvaškim nosilcem pokojninskega zavarovanja (HZMO) organizira mednarodni svetovalni dan. Njihovi strokovnjaki vam bodo na voljo v četrtek, 23. oktobra 2025, v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na Kolodvorski ulici 15 v Ljubljani. Svetovanje, ki je namenjeno prejemnikom hrvaške pokojnine in tistim, ki so bili zaposleni na Hrvaškem in potrebujejo informacije o hrvaški pokojnini, bo trajalo od 9. do 13. ure.

 Duševne motnje naraščajo hitreje kot druge kategorije bolezni. Strokovnjaki ob svetovnim dnevom duševnega zdravja opozarjajo, da so te težave še vedno slabo prepoznane.

Na konferenci Duševno zdravje v Sloveniji: med izkušnjami in prihodnjimi izzivi, ki jo je pripravil Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) so opozorili, kako pomembno je, da posameznik pravočasno prepozna težave in poišče strokovno pomoč, sicer pa skrbi zase in ustvarja okolje, kjer bo iskanje pomoči pogumno dejanje, in ne stigma. Vodja programa Omra Lilijana Šprah je pojasnila, da s programom odraslo populacijo opismenjujejo o motnjah razpoloženja, kot so tesnoba, depresija, osebnostne motnje in stigma ter pridružene motnje. Poudarila je, da znanje pomaga pri zgodnjem prepoznavanju težav v duševnem zdravju, veliko težav pa je ozdravljivih.

 Na prvem programu TV SLO že četrto sezono poteka oddaja Ah, ta leta! V ospredje postavlja vprašanja, s katerimi se srečuje predvsem zrela generacija, naslavlja aktualne teme, prinaša uporabne nasvete in odpira prostor za pogovor o življenju v tretjem življenjskem obdobju.

To soboto, 11. oktobra, se bodo ustvarjalke poglobile v temo starejši v medijih.  V oddaji, ki se začne ob 17.15 na TV SLO 1, bo sodelovala tudi odgovorna urednica Vzajemnosti,  Jožica Dorniž.

Vabljeni h ogledu.

Približno osemdeset odstotkov bolnikov z osteoporozo je žensk in le dvajset odstotkov moških. Ali drugače povedano: vsaka druga do tretja ženska po menopavzi in vsak peti do šesti moški po 50. letu bosta do konca življenja utrpela enega od najpogostejših osteoporoznih zlomov: kolka, zapestja, nadlahtnice ali vretenca. Lahko pa se zlomi tudi medenica ali katera koli druga kost.

Ker je v Sloveniji vsako leto okrog 16 tisoč zlomov kosti zaradi osteoporoze, od tega več kot tri tisoč zlomov kolka, je dobro vedeti, kako krhke kosti prepoznati in pravočasno zdraviti. V bistvu bi bilo najbolje čim prej uvesti presejalne preglede pri ženskah, na primer pet let po izgubi menstruacije. Potem pa po potrebi. »Več možnosti, da bodo zbolele za osteoporozo, imajo tiste ženske, ki so imele zgodnjo menopavzo (pred 45. letom) ali pa so jim operativno odstranili jajčnike in so vitke (telesna teža pod 60 kg), pa tiste, katerih mame so...

Maščobe so nujne za normalno delovanje telesa in brez njih ni zdravega življenja. So del človekove prehrane že od pračloveka lovca, s čimer je dobil maščobe živalskega izvora, in nabiralca, ki je tako pridobil maščobe rastlinskega izvora. Skupaj z beljakovinami, ogljikovimi hidrati ter vitamini in rudninami so maščobe osnova za uravnoteženo prehranjevanje.

Maščobe imajo življenjsko nujne esencialne maščobne kisline, ki so gradivo celičnih sten. V maščobah so topni vitamini A, D, E in K, hkrati so nujne za izdelavo nekaterih hormonov. Maščobne zaloge varujejo organe pred poškodbami, povečujejo rezerve energije v telesu, so gorivo za delovanje mišic in izboljšujejo okus živil. Velik pomen imajo nenasičene maščobne kisline, zlasti omega-3, ki so nujne za dobro delovanje živčevja, ter omega-6 in omega-9. Maščobe krepijo gibljivost, zavirajo staranje in ščitijo pred mrazom in vročino.

NAŠ POGOVOR

Akademik dr. Jože Pirjevec je najbolj poznan kot strokovnjak za zgodovino Balkana in mednarodnih odnosov socialistične Jugoslavije. Napisal je več kot dvesto člankov in dvanajst knjig. Najbolj odmevne so Tito, Stalin in Zahod, Nastanek, razvoj in razpad Karadjordjevićeve in Titove Jugoslavije (pred kratkim so jo ponatisnili z novim naslovom: Jugoslavija 1918–1992), Zgodovina Slovencev v Italiji, Jugoslovanske vojne 1991–2002, »Trst je naš!«: Boj Slovencev za morje (1848–1954), Tito in tovariši, Partizani itd. Je resnična avtoriteta, saj njegovi izsledki vedno temeljijo na izčrpnih arhivskih raziskavah ter uravnoteženem pogledu na preteklost. Bil je prvi zgodovinar, ki je združil srbske, hrvaške, črnogorske, bosanske ter makedonske vire v celovito in vsestransko obdelano zgodbo. Sicer pa je zaveden tržaški Slovenec, demokrat in prepričan antifašist.

AKTUALNO 

Mnogi svojci se težko odločijo za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, saj to pomeni odvzem opravilne sposobnosti za določena ali vsa opravila – odvisno od njenega zdravstvenega stanja. Pogosto gre za starejše, ki sami ne zmorejo več razpolagati s financami, sklepati poslov in podobno. Delo skrbnika nadzira center za socialno delo, ki mu mora skrbnik poročati enkrat letno.

Odločitev za odvzem opravilne oziroma poslovne sposobnosti in postavitev skrbnika povečini starejšim, najpogosteje ljudem, ki so oboleli za demenco, ni enostavna. Včasih traja kar precej časa, preden svojci ugotovijo, da njihov bližnji ni več sposoben sprejemati odločitev o svojem zdravju, premoženju in drugih pomembnih zadevah. Mnogokrat se zgodi, da osebe z demenco začnejo razdajati svoje prihranke, razne dragocenosti, podpisovati darilne pogodbe … Prav je, da so svojci pozorni, saj žal ni malo primerov, ko brezobzirneži izkoristijo bolezen za zlorabe.

PREHRANA

Večina ljudi je prepričana, da so hormoni pomembni samo v mladosti, ko povzročajo nenavadno ravnanje in obnašanje mladostnikov. A ni tako! Hormoni so pomembni od rojstva do smrti in za vse, torej ne glede na spol in starost.

Odkrili so jih šele v začetku 20. stoletja in spoznali, da so nekakšni odločevalci našega življenja, saj so neposredno povezani z odzivanjem na dogajanje okrog nas. Oblikujejo čustva in počutje, reagirajo na stres, krepijo imunski sistem in metabolizem, določajo našo spolnost, slo in plodnost, tudi rast, telesni razvoj, spanje in podobno. Pri človeku so odkrili in razvozlali delovanje več kot 50 različnih hormonov, v življenju potrebujemo prav vse. Ciljno so usmerjeni v točno določene organe, a so med seboj povezani in vplivajo drug na drugega. Preveč ali premalo nekega hormona na dolgi rok škoduje telesu. Zato morajo biti v medsebojnem količinskem razmerju in delovati v ravnovesju.