Starejši prebivalci Slovenije so bogatejši za pomembni in dragoceni nepremičninski investiciji. Sredi septembra je Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja odprl Center starejših Izola s 60 oskrbovanimi najemnimi stanovanji in Center dnevnih aktivnosti za starejše, čez nekaj dni pa še objekt z 12 oskrbovanimi najemnimi stanovanji v Brežicah. Nepremičninski sklad ima več kot 3.160 namenskih najemnih stanovanj za upokojence, od teh je 360 oskrbovanih stanovanj v šestnajstih krajih po Sloveniji (Brežice, Celje, Izola, Koper, Kranj, Krško, Ljubljana Brdo, Litija, Ljutomer, Logatec, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Trebnje, Trzin in Škofljica). Prvi objekt z oskrbovanimi stanovanji je bil zgrajen leta 2001 pri domu starejših v Logatcu.

Poslanci SD in Desusa so v sodelovanju s sindikati sredi septembra v postopek Državnega zbora RS vložili novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katero popravljajo upoštevanje pokojninske dobe, pridobljene s prostovoljno vključitvijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Predlagajo pa tudi spremembe, po katerih bi poskrbeli za socialno varnost delavcev v primeru neplačevanja prispevkov njihovih delodajalcev.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je na novinarski konferenci pojasnil, da ne gre za popravo krivic, ampak za odpravo anomalije, ki se je zgodila pri sprejemanju pokojninske reforme, ki je sicer dobra in daje rezultate. Novela zakona se nanaša na neupoštevanje prostovoljnega vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje do začetka veljavnosti reforme, to je do vključno 31. decembra leta 2012, v pokojninsko dobo brez dokupa. Han je poudaril, da so ljudje plačevali prostovoljne prispevke za pokojninsko zavarovanje, ker jim je tedanja zakonodaja zagotavljala, da se bo to štelo v pokojninsko dobo. Zaradi spremembe, ki jo je 1. 1. 2013 prinesel nov pokojninski zakon Zpiz-2, ki je zaostril pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine zavarovancem, ki so prostovoljno vplačevali prispevke, se jim je odhod v pokoj podaljšal oziroma so prikrajšani pri odmeri predčasne pokojnine.

Milojko Kolar Celarc, ministrico za zdravje, so že drugič v zadnjem letu poskušali razrešiti. »Zelo značilno. To se dogaja, čeprav nihče v zgodovini samostojne Slovenije ni za urejanje zdravstva naredil toliko kot ona. Vsaj malo je zavrla komercializacijo, privatizacijo, amerikanizacijo zdravstva. Že zato bi ji morali postaviti spomenik,« pravi dr. Aleksander Doplihar, dolgoletni zdravnik, tudi ustanovitelj prve ambulante za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja. Ministrica je ostala na ministrskem položaju. Hvala bogu: razrešitev bi nakopičene težave samo poglobila.

Na 17. festivalu  za tretje življenjsko obdobje konec septembra v Cankarjevem domu so se predstavniki vseh generacij, še posebej pa starejši, so se lahko udeležili številnih razprav, predavanj in delavnic na temo aktivnega in zdravega življenja. Poleg tega pa je bilo tudi veliko plesnih, pevskih in glasbenih nastopov, na stojnicah pa so vabili z bogato ponudbo izdelkov in storitev.

Slavnostnega odprtja so se udeležili kar trije ministri: Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport, in Karel Erjavec, minister za zunanje zadeve. Poleg njih pa še ljubljanski župan Zoran Jankovič, številni državni sekretarji, poslanke in poslanci ter diplomati. Ministrica Maja Makovec Brenčič je spomnila, da je izobraževanje vezivo družbe, ki ne pozna starosti. Svoje spretnosti moramo krepiti ne glede na leta in v tem vidi rdečo nit festivala. Ministrica Anja Kopač Mrak pa je poudarila, da bomo izzive dolgožive družbe zmogli le povezani med generacijami. Med drugim nas čakajo spremembe na trgu dela, kjer bo zaradi pomanjkanja mlade delovne sile treba poskrbeti za prilagoditev delovnih mest za starejše delavce.

V Županovi jami pri Grosupljem, 360 metrov dolgi in  77 metrov globoki podzemni lepotici najdete  številne zanimivosti. Že pri vhodu je dvorana, imenovana Ledenica, kjer je je vedno enaka temperatura, v notranjosti pa lahko obiskovalci občudujejo snežno bel Županov kapnik v Veliki dvorani, mogočen Prestol kralja Matjaža v Matjaževi dvorani in bleščeči Krstni kamen v Blatni dvorani.

Jama, še posebej Velika dvorana, je tudi zelo akustična, zato v njej občasno prirejajo pevske ali glasbene koncerte. Eden takih bo v soboto, 7. oktobra, ob 15. uri. Med kapljanje vode v kraškem podzemlju se bo pomešala glasba skupine Gross upi, sestava učencev Glasbene šole Grosuplje, ki deluje pod vodstvom prof. Polone Udovič. Skupina izvaja zlasti folk glasbo, od Irske in Skandinavije, preko Slovenije, pa vse do Makedonije. Zaigrajo pa tudi kakšno country, jazz ali klasično skladbo. Pogosto nastopajo, še posebej so ponosni na štiri nastope v Cankarjevem domu v Ljubljani.

 Svetovni dan živali, ki je danes, je priložnost, da se zavemo pomembne vloge živali v vsakdanjem življenju, po drugi strani pa zaskrbljujočega položaja ogroženih živalskih vrst. Posledice upada biotske raznovrstnosti so čedalje bolj opazne podnebne spremembe, vremenske ujme, siromašenje prehranskih virov in nestabilnost našega življenjskega okolja.

Na Zemlji živi okoli dva milijona živalskih vrst, v Sloveniji od 15.000 do 20.000. Od tega je 850 endemitov, torej živalskih vrst, ki živijo pretežno na ozemlju Slovenije. Slovenija po pestrosti živega sveta sodi med prvih pet držav v Evropi. Naša podzemeljska favna s človeško ribico, jamsko školjko in različnimi posebnimi hrošči sodi med najpestrejše na svetu. Postojnski jamski sistem je z okoli sto živalskimi vrstami najbogatejša podzemna jama na svetu, črni močeril (črna človeška ribica) pa je naš endemit, znan samo iz dveh najdišč belokranjskega krasa.

Oktober je svetovni mesec osveščanja o raku dojk, ki je najpogostejša oblika raka pri ženskah. V Sloveniji vsako leto zboli skoraj 1300 žensk in okoli deset moških, žal umre skoraj 400 žensk in pet moških.  Slovenske bolnice imajo dostop do vsega sodobnega zdravljenja. Če je odkrit dovolj zgodaj, je rak dojk visoko ozdravljiv, zdravljenje je manj obsežno in bolj učinkovito.

 Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna že dvajset let osvešča javnost, pomaga bolnicam pri premagovanju bolezni ter stisk, ki se pojavljajo med zdravljenjem ter opozarja na pomen zdravega načina življenja, zgodnjega odkrivanja in učinkovitega zdravljenja bolezni. Letošnja osrednja tema bo kakovost življenja po zdravljenju, s tem namenom začenjajo s projektom ROZA, to je razvojni program za opolnomočenje in zdravo aktivacijo žensk z izkušnjo raka dojk in rodil.