Med 29. oktobrom in 1. novembrom 2017 bo po 15 krajih potekala že deveta ekološko humanitarna akcija Manj svečk za manj grobov. Njen namen je, da namesto pretiranega okraševanja grobov s svečami, ki predstavljajo tudi veliko obremenitev za okolje, sredstva raje namenimo za nakup medicinskih pripomočkov ter zdravljenje bolnih in življenjsko ogroženih. Geslo akcije je: »Pomagajmo tistim, ki še živijo, če nismo mogli vsem, ki se jih te dni spominjamo.«

 Stojnice fundacije Svečka bodo postavljene  pred pokopališči v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku, Litiji, Šmartnem pri Litiji, Grosuplju, Celju, Domžalah, Logatcu, Dobrepolju, Mariboru, Murski Soboti, Velenju, Šmartnem ob Paki in Savi. V zameno za prostovoljni dar darovalci prejmejo zastavico sočutja, s katero se lahko poklonite spominu na preminule. 

Z zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije smo dobili sporočilo  o uveljavitvi novele Zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2C). Tisti s 40 leti pokojninske dobe, ki so upravičeni do  zagotovljene pokojnine v znesku 500 evrov, bodo 30. oktobra prejeli višje pokojnine. V nadaljevanju povzemamo sporočilo. 

Prvega oktobra 2017 je začel veljati Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2C). Bistvena novost novele je določba, po kateri bodo do zagotovljene pokojnine v znesku 500 evrov upravičeni vsi zavarovanci, ki se bodo starostno ali invalidsko upokojili s pokojninsko dobo, ki je predpisana za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti, torej s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa po določbah veljavnega ZPIZ-2 oziroma z ustrezno krajšo pokojninsko dobo brez dokupa, ki je določena...

Vsak izmed nas lahko reši življenje, zato bi morali že otroci poznati osnove oživljanja in vedeti, kje v bližini se nahaja avtomatski zunanji defibrilator (AED), je osnovno sporočilo ob evropskem dnevu oživljanja. Ta je bil sicer že 16. oktobra, vendar dogodki za osveščanje o pomeni poznavanja osnov prve pomoči potekajo vse do konca oktobra.

 Osnovni poudarek je predvsem na tem, kako pomembno je ukrepati čim prej, saj je najpomembnejših prvih pet minut po dogodku. Tudi pri prometnih in drugih nesrečah ne čakajmo, da bo pristopil kdo drug, pomagajmo brez bojazni, da bi naredili kaj narobe, saj bodo posledice hujšem, če človeka, ki ne diha, ne bi oživljali.

Matilda Serec, najstarejša Pomurka in po podatkih statističnega urada četrta najstarejša Slovenka, je 22. oktobra praznovala 108. rojstni dan. V Društvu upokojencev Krog – Satahovci so ji kot častni članici pripravili praznovanje. Čestital ji je tudi  župan mestne občine Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek,  ljudski godci iz Černelavcev pa so ji zapeli.  

Matilda se je rodila leta 1909 v Kraščih na Goričkem. Pred 85 leti se je poročila v Satahovce. Skupaj z možem Jožefom sta obdelovala manjšo kmetijo. Matilda je v zakonu povila šest otrok, na jesen življenja ji stoji ob strani hčerka Irena. V 108. letih se je Sercov rod povečal za devet vnukov, dvanajst pravnukov in štiri prapravnuke.

V teh dneh se povečuje obisk pokopališč, zato na ljubljanskih Žalah tudi letos nudijo brezplačne prevoze, zlasti za starejše obiskovalce in tiste, ki težko hodijo. Od jutri pa do konca oktobra se bodo po starem in novem delu Žal lahko vozili z električnimi vozili Kavalir med 9. in 17. uro. Kavalir bo ustavljal na osmih postajališčih, s prvega bo krenil ob vsaki polni uri, z zadnje, osme postaje, pa na pol ure. Vsa postajališča so označena s tablami, poleg njih so postavljene klopi:

1. Pri cerkvi Sv. Križa pri glavnem vhodu na pokopališče Žale,

 Zdravstveni dom Ljubljana tudi jeseni vabi k cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu (KME) po ugodnejši ceni. Akcija "Zdravo v naravo" poteka do 27. oktobra in sicer pri izbranih osebnih zdravnikih v vseh ljubljanskih zdravstvenih domovih.

Cena cepljenja je 20 evrov in je enotna za odrasle in otroke, ki se lahko cepijo že od dopolnjenega prvega leta dalje. Cepljenje odsvetujejo le osebam z akutno vročinsko boleznijo in tistim, ki so alergični na jajčne beljakovine ali druge sestavine cepiva.

 Nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije (NFHOS) združuje sto humanitarnih organizacij, njihovi predstavniki se vsaki dve leti srečajo na kongresu. Na letošnjem, 6. kongresu, so posameznikom, ki so s svojim delom trajno zaznamovali delo in organiziranost na humanitarnem področju v Sloveniji podelili priznanja. Prejeli so jih Esad Bajraktarević, Dobrodelno društvo Merhamet, Milojka Vida Intihar, Beli obroč, Jožica Mestnik, Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, Jožica Mikič Horvat, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Danica Vodovnik, Koronarno društvo Slovenske Istre in Društvo Žarek upanja. Najvišje priznanje, kipec dobrote, pa je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak predala Ivici Žnidaršič, dolgoletna predsednica Rdečega križa Slovenije.

 Na novinarski konferenci Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) so predstavili svoja stališča do novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, seniorske olajšave in predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah ZPIZ-2. 

 Martin Toth, član Zdus-ove Ekspertne skupine za zdravje, je dejal, da v Zdusu ne podpirajo pobude  za razpis referenduma o zakonu o zdravstveni dejavnosti. Prav tako ne podpirajo zahtev, da bi podeljevanje koncesij še bolj sprostili. Menijo celo, da bi moralo podeljevanje koncesij potekati na podlagi razpisov potreb skladno z merili za določitev mreže javne zdravstvene službe. Ker te v Sloveniji kljub zakonskim določilom nimamo, je tudi podeljevanje koncesij, ki so sestavni del te javne mreže, v neskladju z veljavno zakonodajo. 

 Na današnji Svetovni dan hrane sta društvo Ekologi brez meja in podjetje Snaga Ljubljana vnovič opozorili  na zavrženo hrano z dogodkom, ki so ga poimenovali  Ne meč'mo hrane stran! Pravzaprav je šlo za "protest zabojnikov", saj se v rjavih zabojnikih  za biološke odpadke znajde preveč hrane, ki bi jo lahko porabili drugače: skuhali določeno jed, zamrznili ali kako drugače shranili, delili s sosedi  oziroma, če že ne gre drugače, kompostirali. 

Vsak Slovenec zavrže  kar 73 kilogramov hrane na leto. Po podatkih Statističnega urada RS pa je povprečni izdatek za hrano na enega člana gospodinjstva v letu 2015 znašal dobrih 935 evrov na leto. Skoraj polovico od  151 tisoč ton zavržene hrane prispevamo gospodinjstva. Vzrokov je več od tega, da ne načrtujemo nakupov in kupimo preveč živil, do tega, da ne pojemo vsega, kar skuhamo, pozabimo na določena živila, ki  jim preteče rok uporabnosti. Zato tako ekologi kot komunalni delavci svetujejo, da pred pripravo obrokov pregledamo hladilnik in kuhinjske omarice ter porabimo živila, ki jih že imamo, pred nakupom pa temeljito premislimo, kaj in koliko živil potrebujemo ter si prirpavimo seznam. In se ga seveda držimo. 

 Ob današnjem svetovnem dnevu tromboze Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije opozarja na to bolezen, ki ni tako redka, a o njej premalo vemo. Po ocenah zdravnikov vsak četrti človek na svetu umre zaradi tromboze ali njenih posledic. Če znake pravočasno prepoznamo jo lahko uspešno  preprečimo.

 Tromboza pomeni zamašitev arterije (arterijska tromboza) ali vene (venska tromboza) s krvnim strdkom. Venska tromboza je med ljudmi manj poznana, najpogosteje nastane v venah nog in v predelu medenice. Da je nekaj narobe lahko posumimo, ko se samo na eni nogi pojavi oteklina, noga boli, lahko je koža bolj rdeča ali topla, ni pa nujno. Ob teh znakih je takoj obiščimo zdravnika, saj  hitrim ukrepanjem preprečimo zaplete, zlasti pa posledice. Če ultrazvočna preiskava pokaže strdek, ga razbijejo z zdravili proti strjevanju krvi. Če ne gremo pravočasno k zdravniku, se lahko strdek ali njegov del odtrga in odpotuje v pljučne vene. Nastane pljučna embolija, ki lahko v skrajnih primerih povzroči smrt. Vensko trombozo in pljučno embolijo imenujemo s skupnim imenom venska trombembolija.