Sladkorna bolezen je ena najpogostejših kroničnih nenalezljivih bolezni, zaradi slabega življenjskega sloga število bolnikov skokovito narašča, na pojav bolezni vplivajo zlasti prekomerna teža in debelost, nezdrav način prehranjevanja, nezadostna telesna dejavnost in slabši socialno-ekonomski položaj. V Sloveniji zdravila za to bolezen prejema okoli 108.600 ljudi še pred desetimi leti jih je bilo manj kot 80.000. Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, ki ga obeležujemo danes, je pozornost namenjena še posebej ženskam s sladkorno boleznijo. 

Tako pravi ljudski rek o Martinovem prazniku, ki ga praznujemo 11. novembra. Martinovanja so med najbolj priljubljenimi družabnimi dogodki po slovenskih krajih in na Statističnem uradu Slovenije so zbrali nekaj zanimivosti o matinovanju in Martinih …

Na Martinovo se  poleg poskušanja novega, mladega vina, postrežejo značilne jedi. Te se po regijah razlikujejo, ne smejo pa manjkati gos ali kakšna druga perutnina, mlinci in rdeče zelje. Sicer pa pri nas popijemo povprečno 43 litrov vina na prebivalca, kar nas uvršča na tretje mesto v EU, in porabimo 30 kilogramov perutninskega mesa na leto. Kot zanimivost naj omenimo, da največ vina v EU popijejo Luksemburžani (več kot 50 litrov na prebivalca) in Portugalci (48 litrov), najmanj pa Poljaki, le dobra 2 litra na prebivalca.

Na katero žival bi najprej pomislili, če bi slišali zvoke kopit? Verjetno na konja, čeprav bi lahko šlo tudi za zebro. S to primerjavo zdravniki na svetovni dan nevroendokrinih tumorjev, ki je danes, opozarjajo na  težavno diagnosticiranje tumorjev, ki jim na kratko pravijo NET. Pojavljajo se redko in zaradi različnih znakov in simptomov, ki jih bolnik opazi šele ob napredovali bolezni, jih je mogoča zamenjati za katerega od drugih vrst raka, denimo za raka želodca, debelega črevesa in danke ali trebušne slinavke.

 »Z glasbo še vedno mladi« je moto glasbenikov Godbe ljubljanskih veteranov, ene od osmih seniorskih godb, ki delujejo pri nas. Prvič je  ljubljanska godba nastopila 29. septembra 2005 na otvoritvi Festivala za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. Od takrat pa se je zvrstilo že lepo število nastopov pa tudi promenadnih in celovečernih koncertov tako doma kot v tujini. Tudi letos pa ljubitelje glasbe vabijo na letni koncert.  V Slovenski filharmoniji bodo nastopili pod vodstvom dirigenta Viktorja Kresnika v nedeljo, 12. novembra, ob 18. uri.

Počasi se izteka leto, ki je v Ljubljani zaradi dveh obletnic: 60. obletnice smrti (7. 1. 1957) in 145-letnice rojstva (23. 1. 1872), posvečeno arhitektu Jožetu Plečniku. Zaokroža  ga razstava z naslovom Plečnik in voda: vodnjaki v mestu, ki je v Plečnikovi hiši na Karunovi 4 - 6 v Ljubljani na ogled do 7. januarja 2018.

 Voda je Plečnika navdihovala pri njegovem ustvarjanju, saj jo je razumel kot dopolnitev in oživitev statične arhitekture. Največje z vodo povezane projekte je izvedel v Ljubljani, ko je urejal bregove Ljubljanice. Tokratna razstava pa predstavlja manjše objekte - ljubljanske vodnjake in spomenike , v katere je Plečnik vključeval vodo kot simbol vira življenja in očiščenja. Med drugim je zasnoval vodnjake na dvorišču  trgovinske zbornice (danes Ustavno sodišče RS); na Šentjakobskem trgu, na Žalah pred kapelo sv. Nikolaja, na dvorišči cerkve sv. Petra, pred Vidmarjevo vilo …

 Zadnja leta postaja tudi v Sloveniji vedno bolj razširjeno zdravilno petje zvoka OM (OM Chanting). Kar nekaj slovenskih mest se je že vključilo v projekt Cities of Light, v sklopu katerega deluje že več kot 2000 skupin po vsem svetu.

OM Chanting je starodavna skupinska tehnika zdravljenja s petjem najvišje in najčistejše vibracije OM, ki zdravi telo, duha in okolico. Chanting pomeni petje ali ponavljanje določene besede z visoko vibracijo – mantre. To ni meditacija, kot je marsikdo prepričan, ampak gre za skupinsko tehniko zdravljenja. V skupini je moč energije veliko večja, ker se med udeleženci vzpostavi skupni kanal, preko katerega steče veliko več energije do vsakega posameznika in v okolico, kar pozitivno vpliva na druge ljudi, pa tudi na  živali, rastline in ves planet. Po izročilu so himalajski modreci prvobitno vibracijo OM uporabljali za zdravljenje svojih bližnjih ter vseh neravnovesij v ljudeh in v naravi. To je namreč vibracija, iz katere izhajajo vse ostale vibracije, zvoki in besede ter tako posledično vse, kar je ustvarjeno.

 V tednu med 6. in 12. novembrom, torej pred martinovim, ko bodo po vsej Sloveniji potekala številna praznovanja, bodo policisti poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov na cestah - preverjali bodo, ali vozite pod vplivom alkohola. Če boste »napihali« 0,0 pa boste prejeli kupon, s katerim si lahko na www.nulanula.si prislužite vstopnice za skupni koncert Policijskega orkestra in skupine Tabu, ki bo 28. novembra 2017 v Festivalni dvorani v Ljubljani.

 Akcijo Slovenija piha 0,0, že drugo leto zapored organizira ministrstvo za zdravje v sodelovanju s policisti, ki bodo poleg vožnje pod vplivom alkohola preverjali tudi prisotnost drog in drugih psihoaktivnih snovi. Nadzor bo potekal zlasti v bližini gostinskih lokalov, zabaviščnih prostorov in v krajev, kjer se zadržuje večje število ljudi. Preizkus alkoholiziranosti oziroma hitri test za droge bodo odredili tudi vsem kršiteljem, ki bodo s hujšim prekrški, kot so na primer prehitra vožnja, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje določil o prednosti, ogrožali varnost drugih prometnih udeležencev. Na terenu bodo še zdravstveni, delovni in tržni inšpektorji, aktivni pa bodo tudi predstavniki nevladnih organizacij kot so Zavod Vozim, Varna pot in Drogart. 

 Soška fronta je eno najbolj razgibanih bojišč prve svetovne vojne, potem ko je vanjo stopila Italija. Boji so namreč potekali od 2.208 metrov visokega Rombona na severu do izliva reke Soče v Tržaški zaliv na jugu. Veliko bojev je potekalo na slovenskem ozemlju in ni čudno, da je zanimanje za vojne dogodke živo še po stotih letih. Tudi med naročniki Vzajemnosti, ki so se na prvo novembrsko soboto odpravili Po poteh soške fronte, je bilo nekaj takih, ki so v teh krajih izgubili deda ali katerega drugega sorodnika.

»Pri nas je žal miselnost taka: k psihiatru pa ja ne boš hodil, to je zapravljanje denarja, saj nisi nor. Vsak mora svoje težave rešiti sam, čeprav se ne bi nihče sam operiral ali se lotil popravljanja dragocenega avta,« je zelo neposredna Sanja Rozman, zdravnica, psihoterapevtka in avtorica sedmih knjig. Že več kot dvajset let se ukvarja z zdravljenjem nekemičnih zasvojenosti in posledic travm. Priča je številnim težkim zgodbam, hkrati pa ljudem v stiski skuša povrniti občutek lastne vrednosti in jim pomaga, da se počutijo enakovredne in enakopravne v družbi, da sprejmejo prave odločitve in se znajdejo v svetu. Čeprav je že štiri leta upokojena, še vedno veliko dela, se izobražuje, piše knjige – zadnji dve sta Umirjenost in Pogum – ter tudi na ta način opozarja na prenizko toleranco do nasilja in zlorab v naši družbi.