Praznovanje 500. obletnice reformacije z glasbo
V okviru praznovanja 500. obletnice reformacije bo v oktobru kar nekaj dogodkov, s katerimi bomo počastili zlasti spomina na Primoža Trubarja. Že pred petimi stoletji si je zadal cilj, da morajo Slovenci postati svoj narod, imeti svojo vero in svoj knjižni jezik. Uspelo mu je in zapustil nam je zares veliko dediščino.
Posebej slovesno bo obletnico proslavil zbor Dar srca pod vodstvom zborovodkinje Katarine Bordner. S posebno glasbeno - dramsko prireditvijo, ki so jo poimenovali Reformacija srca bodo gostovali po različnih slovenskih krajih. Zbor s šestdesetimi člani bo izvajal gospel, pop glasbo in dramo, ki sta jo napisala Todd Hunnicutt in Lin Sexton.
Prepočasen razvoj skrbi za duševno zdravje
Svetovni dan duševnega zdravja je posvečen ohranjanju in krepitvi duševnega zdravja na delovnem mestu. Po informacijah Nacionalnega inštituta za javno zdravje približno eden od petih ljudi na delovnem mestu občuti duševne težave. Povečuje se delež zaposlenih, ki doživljajo stres zaradi obremenitev na delovnem mestu in slabih odnosov s sodelavci.
Z urada varuha človekovih pravic pa so ob svetovnem dnevu duševnega zdravja opozorili na neuresničeno obvezo vlade, da bo v enem letu od uveljavitve zakona o duševnem zdravju, to je do 12. avgusta 2009, pripravila nacionalni program varovanja duševnega zdravja, ki bi moral vsebovati tudi strategijo razvoja in akcijski načrt.
Spremembe prehranjevalnih navad so dolgoročna naložba
Po podatkih evropskega statističnega urada je Slovenija na sedmem mestu med državami Evropske unije z najvišjim deležem prebivalcev s prekomerno telesno maso (19, 2 odstotka). Največjih delež pretežkih je v starostni skupini med 45 in 64 let, med mladim od 18 do 24 let pa je pretežkih 6,4 odstotka. Kar vsaka druga odrasla ženska in več kot 70 odstotkov odraslih moških ima prekomerno telesno težo, opozarjajo strokovnjaki pred svetovnim dnevom debelosti (11. oktober). Debelost je namreč eden od resnih problemov moderne družbe.
Osveščanje o revmatskih boleznih
Ob svetovnem dnevu revmatikov (12. oktober) Društvo revmatikov Slovenije pripravlja akcijo osveščanja javnosti o bolezni in težavah s katerimi se srečujejo revmatiki. Na Stritarjevi ulici v Ljubljani bodo v soboto, 7. oktobra, med 9. in 13. uro člani društva na razpolago mimoidočim za nasvete o bolezni in informacije o delovanju društva. Prav tako bodo delili novo knjižico društva »Z roko v roki, za boljše življenje z revmo«.
Društvo se pridružuje tudi iniciativi Evropske lige za boj proti revmatizmu (EULAR), ki poteka pod geslom: »Ne odlašaj, poveži se že danes!«. Cilj kampanje je opozoriti, da lahko zgodnje diagnosticiranje vnetnih revmatičnih bolezni ter pravočasen, na dokazih temelječ dostop do zdravljenja, preprečita nadaljnje okvare na sklepih in zmanjšata breme bolezni za posameznika in družbo.
-
Boštjan Noč je predsednik Čebelarske zveze Slovenije že več kot deset let. Pod njegovim vodstvom je začela in izpeljala mnoge zanimive projekte, ki so postali del slovenske tradicije ter tako pomembno prispevali k prepoznavnosti slovenskega čebelarstva in čebelarjev ter seveda slovenskega medu in drugih čebeljih pridelkov. Napisal je dve knjigi na temo čebelarstva, in sicer Rojen za čebele in Čebelarski priročnik 1. Poleg tega je eden izmed treh vodilnih avtorjev in vodja projekta pri knjigi Brez čebel ne bo življenja.
-
Ali gledate resničnostne šove, kvize in podobne oddaje?
Milena Malerič, upokojena prevajalka, Ljubljana: »Sem zvesta gledalka oddaje Zvezde plešejo na naši in na tujih televizijah. Ta oddaja je paša za oči, z lepo glasbo, strokovnimi in sočnimi komentarji žirantov. Najboljša je tista na italijanski televiziji RAI 1 z odlično voditeljico in polemikami med plesalci in žirijo, ki se nadaljujejo na družbenih omrežjih. Redno gledam še oddajo Milijonar na nemški televiziji z legendarnim voditeljem Jauchom, resničnostnih šovov, ki poneumljajo ljudi, pa ne spremljam.«
-
STARANJE V SLOVENIJI
»Mi ga spet žingamo, domov še ne gremo. Žene se kregajo, zaman nas čakajo. Nam pa to nič ni mar …« To prijetno staro pesem sem poslušal na radiu, ko sem se peljal v studio snemat radijsko oddajo o preprečevanju omamljanja in zasvojenosti. Spevna pivska pesem, reklame in zgled podzavestno utrjujejo ljudem v možganih stališče, da je opitost z alkoholom ali omamljenost z drogo, uspavalom, hrano, ideologijo ali s čim od sto drugih stvari bližnjica do veselja in sproščenosti. Podatki pa pravijo, da samo zaradi čezmernega pitja alkohola boleha desetina ljudi, da ob njih trpi trikrat toliko svojcev, da je vse več omamljanja po upokojitvi … Kaj naj ob teh znanstvenih podatkih rečem po več kakor štiridesetih letih svojega dela na tem področju?
-
Državljani se včasih vprašamo, kaj je vodilo politikov, da si tako močno želijo pridobiti oblast. Ali si res želijo skrbeti za blaginjo ljudi ali pa gre samo za pohlep in slo po moči, oblasti in osebnih koristih. Pri tem je sklicevanje na demokracijo, človekove pravice, skrb za javno dobro … pogosto le kulisa, ki naj prepriča tiste, ki jih politiki želijo voditi. Pri tem se zavedajo, da morajo ustvariti vtis o svoji dobronamernosti in iskrenosti. Praviloma potem, ko se dokopljejo do oblasti, na svoje obljube pozabijo in sledijo trdi logiki strank in kapitala. Primerov, ki potrjujejo to ugotovitev, je veliko – tako pri nas kot drugje po svetu. V tem je tragična zmota volivcev, ki jih z raznovrstnimi »tržnimi prijemi« politiki prepričujejo, da je bistvo demokracije v izbiri na volitvah.
Najemniki se veselijo oskrbovanih stanovanj v Izoli in Brežicah
Starejši prebivalci Slovenije so bogatejši za pomembni in dragoceni nepremičninski investiciji. Sredi septembra je Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja odprl Center starejših Izola s 60 oskrbovanimi najemnimi stanovanji in Center dnevnih aktivnosti za starejše, čez nekaj dni pa še objekt z 12 oskrbovanimi najemnimi stanovanji v Brežicah. Nepremičninski sklad ima več kot 3.160 namenskih najemnih stanovanj za upokojence, od teh je 360 oskrbovanih stanovanj v šestnajstih krajih po Sloveniji (Brežice, Celje, Izola, Koper, Kranj, Krško, Ljubljana Brdo, Litija, Ljutomer, Logatec, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Trebnje, Trzin in Škofljica). Prvi objekt z oskrbovanimi stanovanji je bil zgrajen leta 2001 pri domu starejših v Logatcu.
Za spremembo glede upoštevanja dokupa pokojninske dobe
Poslanci SD in Desusa so v sodelovanju s sindikati sredi septembra v postopek Državnega zbora RS vložili novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katero popravljajo upoštevanje pokojninske dobe, pridobljene s prostovoljno vključitvijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Predlagajo pa tudi spremembe, po katerih bi poskrbeli za socialno varnost delavcev v primeru neplačevanja prispevkov njihovih delodajalcev.
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je na novinarski konferenci pojasnil, da ne gre za popravo krivic, ampak za odpravo anomalije, ki se je zgodila pri sprejemanju pokojninske reforme, ki je sicer dobra in daje rezultate. Novela zakona se nanaša na neupoštevanje prostovoljnega vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje do začetka veljavnosti reforme, to je do vključno 31. decembra leta 2012, v pokojninsko dobo brez dokupa. Han je poudaril, da so ljudje plačevali prostovoljne prispevke za pokojninsko zavarovanje, ker jim je tedanja zakonodaja zagotavljala, da se bo to štelo v pokojninsko dobo. Zaradi spremembe, ki jo je 1. 1. 2013 prinesel nov pokojninski zakon Zpiz-2, ki je zaostril pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine zavarovancem, ki so prostovoljno vplačevali prispevke, se jim je odhod v pokoj podaljšal oziroma so prikrajšani pri odmeri predčasne pokojnine.