Na današnji Svetovni dan hrane sta društvo Ekologi brez meja in podjetje Snaga Ljubljana vnovič opozorili  na zavrženo hrano z dogodkom, ki so ga poimenovali  Ne meč'mo hrane stran! Pravzaprav je šlo za "protest zabojnikov", saj se v rjavih zabojnikih  za biološke odpadke znajde preveč hrane, ki bi jo lahko porabili drugače: skuhali določeno jed, zamrznili ali kako drugače shranili, delili s sosedi  oziroma, če že ne gre drugače, kompostirali. 

Vsak Slovenec zavrže  kar 73 kilogramov hrane na leto. Po podatkih Statističnega urada RS pa je povprečni izdatek za hrano na enega člana gospodinjstva v letu 2015 znašal dobrih 935 evrov na leto. Skoraj polovico od  151 tisoč ton zavržene hrane prispevamo gospodinjstva. Vzrokov je več od tega, da ne načrtujemo nakupov in kupimo preveč živil, do tega, da ne pojemo vsega, kar skuhamo, pozabimo na določena živila, ki  jim preteče rok uporabnosti. Zato tako ekologi kot komunalni delavci svetujejo, da pred pripravo obrokov pregledamo hladilnik in kuhinjske omarice ter porabimo živila, ki jih že imamo, pred nakupom pa temeljito premislimo, kaj in koliko živil potrebujemo ter si prirpavimo seznam. In se ga seveda držimo. 

 Ob današnjem svetovnem dnevu tromboze Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije opozarja na to bolezen, ki ni tako redka, a o njej premalo vemo. Po ocenah zdravnikov vsak četrti človek na svetu umre zaradi tromboze ali njenih posledic. Če znake pravočasno prepoznamo jo lahko uspešno  preprečimo.

 Tromboza pomeni zamašitev arterije (arterijska tromboza) ali vene (venska tromboza) s krvnim strdkom. Venska tromboza je med ljudmi manj poznana, najpogosteje nastane v venah nog in v predelu medenice. Da je nekaj narobe lahko posumimo, ko se samo na eni nogi pojavi oteklina, noga boli, lahko je koža bolj rdeča ali topla, ni pa nujno. Ob teh znakih je takoj obiščimo zdravnika, saj  hitrim ukrepanjem preprečimo zaplete, zlasti pa posledice. Če ultrazvočna preiskava pokaže strdek, ga razbijejo z zdravili proti strjevanju krvi. Če ne gremo pravočasno k zdravniku, se lahko strdek ali njegov del odtrga in odpotuje v pljučne vene. Nastane pljučna embolija, ki lahko v skrajnih primerih povzroči smrt. Vensko trombozo in pljučno embolijo imenujemo s skupnim imenom venska trombembolija. 

 V okviru praznovanja 500. obletnice reformacije bo v oktobru kar nekaj dogodkov, s katerimi bomo počastili zlasti spomina na Primoža Trubarja. Že pred petimi stoletji si je zadal cilj, da morajo Slovenci postati svoj narod, imeti svojo vero in svoj knjižni jezik. Uspelo mu je in zapustil nam je zares veliko dediščino.

 Posebej slovesno bo obletnico proslavil zbor Dar srca pod vodstvom zborovodkinje Katarine Bordner. S posebno glasbeno - dramsko prireditvijo, ki so jo poimenovali Reformacija srca bodo gostovali po različnih slovenskih krajih. Zbor s šestdesetimi člani bo izvajal gospel, pop glasbo in dramo, ki sta jo napisala Todd Hunnicutt in Lin Sexton.

Svetovni dan duševnega zdravja je posvečen ohranjanju in krepitvi duševnega zdravja na delovnem mestu. Po informacijah Nacionalnega inštituta za javno zdravje približno eden od petih ljudi na delovnem mestu občuti duševne težave. Povečuje se delež zaposlenih, ki doživljajo stres zaradi obremenitev na delovnem mestu in slabih odnosov s sodelavci.

 Z urada varuha človekovih pravic pa so ob svetovnem dnevu duševnega zdravja opozorili na neuresničeno obvezo vlade, da bo v enem letu od uveljavitve zakona o duševnem zdravju, to je do 12. avgusta 2009, pripravila nacionalni program varovanja duševnega zdravja, ki bi moral vsebovati tudi strategijo razvoja in akcijski načrt.

 Po podatkih evropskega statističnega urada je Slovenija na sedmem mestu med državami Evropske unije z najvišjim deležem prebivalcev s prekomerno telesno maso (19, 2 odstotka). Največjih delež pretežkih je v starostni skupini med 45 in 64 let, med mladim od 18 do 24 let pa je pretežkih 6,4 odstotka. Kar vsaka druga odrasla ženska in več kot 70 odstotkov odraslih moških ima prekomerno telesno težo, opozarjajo strokovnjaki pred svetovnim dnevom debelosti (11. oktober). Debelost je namreč eden od resnih problemov moderne družbe.

Ob svetovnem dnevu revmatikov (12. oktober) Društvo revmatikov Slovenije pripravlja akcijo osveščanja javnosti o bolezni in težavah s katerimi se srečujejo revmatiki. Na Stritarjevi ulici v Ljubljani bodo v soboto, 7. oktobra, med 9. in 13. uro člani društva na razpolago mimoidočim za nasvete o bolezni in informacije o delovanju društva. Prav tako bodo delili novo knjižico društva »Z roko v roki, za boljše življenje z revmo«.

 Društvo se pridružuje tudi iniciativi Evropske lige za boj proti revmatizmu (EULAR), ki poteka pod geslom: »Ne odlašaj, poveži se že danes!«. Cilj kampanje je opozoriti, da lahko zgodnje diagnosticiranje vnetnih revmatičnih bolezni ter pravočasen, na dokazih temelječ dostop do zdravljenja, preprečita nadaljnje okvare na sklepih in zmanjšata breme bolezni za posameznika in družbo.

Boštjan Noč je predsednik Čebelarske zveze Slovenije že več kot deset let. Pod njegovim vodstvom je začela in izpeljala mnoge zanimive projekte, ki so postali del slovenske tradicije ter tako pomembno prispevali k prepoznavnosti slovenskega čebelarstva in čebelarjev ter seveda slovenskega medu in drugih čebeljih pridelkov. Napisal je dve knjigi na temo čebelarstva, in sicer Rojen za čebele in Čebelarski priročnik 1. Poleg tega je eden izmed treh vodilnih avtorjev in vodja projekta pri knjigi Brez čebel ne bo življenja.

Ali gledate resničnostne šove, kvize in podobne oddaje?

Milena Malerič, upokojena prevajalka, Ljubljana: »Sem zvesta gledalka oddaje Zvezde plešejo na naši in na tujih televizijah. Ta oddaja je paša za oči, z lepo glasbo, strokovnimi in sočnimi komentarji žirantov. Najboljša je tista na italijanski televiziji RAI 1 z odlično voditeljico in polemikami med plesalci in žirijo, ki se nadaljujejo na družbenih omrežjih. Redno gledam še oddajo Milijonar na nemški televiziji z legendarnim voditeljem Jauchom, resničnostnih šovov, ki poneumljajo ljudi, pa ne spremljam.«