V soboto, tretji dan srečanja, smo se s štirimi avtobusi podali po notranjosti Hercegovine v Mostar in potem v Medžugorje. Dva avtobusa pa sta odpeljala udeležence na ogled Dubrovnika. Bilo je vroče, v Mostarju celo 37 stopinj Celzija, ampak neponovljivo. Na srečanju Vzajemnosti ni nikoli dolgčas, vedno se nekaj dogaja, tako smo z izleta šli naravnost na predavanje Marije Merljak o sredozemski kuhinji. Skupaj z našo naročnico Majdo Pelicon in Kompasovimi animatorji so spekli zeliščne palačinke Vzajemnosti, jih razrezali na manjše koščke in obložili s šunko, sirom, gobami in zelišči. Okusne prigrizke so udeleženci delavnice tudi poizkusili. Vmes smo od gospe Marije izvedeli veliko napotkov za zdravo prehranjevanje. Sledila je večerja in po njej zabava s plesom in igrami. Plesalo se je celo na hodniku pred dvigalom. Trije dnevi so minili kot bi mignil, v nedeljo zgodaj dopoldan smo se morali posloviti. Pomahali smo si v slovo in si obljubili, da se naslednje leto spet srečamo.

 Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje (SUTŽO) oziroma njena Skupina za srebrno ekonomijo  je pripravila posvet Vseživljenjsko učenje, delo in razvoj je temelj srebrne ekonomije. O tej temi so razpravljali  predstavniki vlade, ministrstva za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti, ministrstva za šolstvo in šport, obrtne zbornice, ter upokojeni strokovnjaki Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje in Zdusa.

Srebrna ekonomija je del običajne ekonomije, ni ločena od nje! Razprava o njej se pojavlja v zadnjih letih ob dejstvu, da se število baby-boomerjev povečuje, da bodo ti verjetno imeli tudi posebne potrebe kot so drugačno stanovanje, potovanja zunaj sezone, nova tehnologija za različne storitve itd. Vplivali bodo na ekonomijo ustvarjalnih in starejšim prijaznih mest. Skratka, starejših ne bo moč obravnavati mimogrede, kajti veliko jih bo!

 Drugi dan druženja so si bralci Vzajemnosti v poletni vročini ogledali neretvanska polja in si nabrali nekaj sočnih jagod. Pravo doživetje pa je bila vožnja s trupicami po jezeru Kuti in kosilo z neretvanskimi specialitetami pri Jozotu. Mnogi so bili navdušeni nad plavajočimi lokvanji in vetrom, ki nas je prijetno hladil. Po povratku v hotel nas je že čakala trenerka spomina Jasmina Lambergar, s katero smo se urili v pomnjenju, zvečer pa nas je Janja Pušl iz plesne šole Bolero učila trenutno najpopularnejšega plesa bačata. Zaključili smo z igro, kjer sta dve udeleženki ugibali, katere pijače se skrivajo v lončkih.

Po podatki republiškega statističnega urada (Surs) je 1. januarja letos v Sloveniji živelo 2.065.895 prebivalcev, od tega  1.040.770 žensk in 1.025.125 moških. Med temi je bilo  114.438 tujcev kar je 5,5 odstotka vseh prebivalcev Slovenije.

V občini Murska Sobota je januarja letos živelo kar 111 žensk na 100 moških,  medtem ko je v občini Zavrč živelo »le« 61 žensk na 100 moških. Skoraj četrtina vseh prebivalcev je prebivalo v štirih občinah z najmanj 50.000 prebivalci. To so Ljubljana, Maribor, Kranj in Koper. Dve občini pa sta imeli manj kot 400 prebivalcev, in sicer Hodoš 367, Osilnica pa 377 prebivalcev.

 Ljudsko kuhinjo Pod strehco, na Zaloški v Ljubljani je danes obiskal še eden izmed vidnejših kuharskih mojstrov pri nas, in sicer Luka Jezeršek, poznan tudi kot sodnik iz oddaje MasterChef Slovenija. Bil je tudi pobudnik ravnokar zaključenega projekta Teden nezavržene hrane, v katerem je s kuharskimi kolegi s številnimi delavnicami in predavanji osveščal javnost o tem, kako poskrbeti, da bi bilo čim manj zavržene hrane.

Luka Jezeršek je vabilo Pod strehco sprejel brez pomisleka s pojasnilom, da podpira njihovo prizadevanje, ki je za družbo dvojno koristno: pomaga socialno ogroženim posameznikom, ki si sami ne bi mogli privoščiti toplega, hranljivega obroka, hkrati pa tudi skrbi, da se hrana, ki bi drugače romala v smeti, čim bolj kakovostno ter izvirno uporabi. V kuhinji je pripravil odlično piščančjo obaro in Jezerškov šmorn ter hrano tudi postregel gostom v lokalu. Ti so bili s  ponudbo več kot zadovoljni.

Letošnje srečanje bralcev in prijateljev Vzajemnosti je bilo od 1. do 4. junija v Neumu. Nastanjeni smo bili v Grand hotelu Neum. V to hercegovsko mesto smo se iz cele Slovenije pripeljali z osmimi avtobusi in čeprav je bila pot dolga, smo na to hitro pozabili. Za to so poskrbeli domačini, ki so pripravili prijeten sprejem s pijačo dobrodošlice in glasbenim nastopom klape Sveti Ilija Metković. Znane dalmatinske pesmi smo peli skupaj z njimi. Pozdravil nas je tudi generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež, ki je bil z nami vse dni srečanja. Po večerji pa je sledil še nastop folklorne skupine Hrvaškega kulturno umetniškega društva Hutovo. Navdušila nas je njihova energija in ponos, medse so na konec povabili še nekaj udeležencev in se skupaj z njimi zasukali po odru. Z enim od folkloristov je zaplesala tudi njegova nekaj let stara hči. 

Kar 14 dni v tem mesecu, točneje od 8. do 21. junija, bodo dogajanje v glavnem mestu popestrile številne plesne, gledališke in glasbene prireditve, namenjene vsem generacijam. In to brezplačno. Čez dan bodo na Kongresnem trgu potekale zabavne prireditve in dogodki za otroke, zvečer pa bodo uživali ljubitelji visoke kulture.

Ker nosi Ljubljana tudi naziv Unescovo mesto literature, bodo udeleženci pred večernimi prireditvami prisluhnili literarnim utrinkom v izvedbi Andreja Rozmana - Roze. Veliko pozornosti bo namenjene legendarnemu pravljičnemu liku Muci copatarici, ki praznuje 60 let – od  lutkovnih predstav, srečanja z ilustratorko Ančko Gošnik Godec, do delavnic, razstave in rajanja z Muco copatarico. Med drugim se bodo na festivalu predstavila otroška folklorna skupina Vladimir iz Rusije, Lutkovno gledališče Ljubljana  pa bo izvedlo glasbeno predstavo Neli ni več, ki je namenjena otrokom, starejšim od 12 let. Na 9. festivalu Junij v Ljubljani se bo tudi odvilo finalno tekmovanje  in zaključek sezone šolske impro lige.

 Ministrstvo za zdravje in policija danes začenjata prvi del akcije 0,0 šofer, ki bo potekala vse do nedelje. V tem času bodo policisti preverjali vožnjo pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi.

V času akcije bodo policisti izvajali tudi poostren nadzor nad spoštovanjem določb zakona o omejevanju porabe alkohola. Tako bodo preverjali, kje oziroma v katerih gostinskih lokalih so vozniki, nadzirani v poostrenem nadzoru, in udeleženci hujših prometnih nesreč, ki so jim izmerili višjo koncentracijo alkohola, uživali alkoholne pijače.

Vlada RS je potrdila predlog novele zakona o socialnem varstvu, ki predvideva reorganizacijo centrov za socialno delo. Ti bodo še naprej vstopna točka za vse pravice in za vse storitve socialnega varstva, z uvedbo informativne odločbe naj bi se poenostavili postopki za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Letne pravice bodo obravnavane avtomatsko in strankam ne bo treba vlagati vloge vsako leto. Predvsem pa naj bi bili socialni delavci spet bolj v stiku z ljudmi. 

 Predlog novele zakona o socialnem varstvu predvideva 16 območnih centrov, v vsakega bodo pripojeni centri za socialno delo na tistem območju. Znotraj območnega centra bo delovala skupna splošna služba, ki bo zajemala računovodstvo, administrativne naloge, pravno in kadrovsko službo, ustanovljena bo enota za odločanje o pravicah iz javnih sredstev, ki bo odločala o otroškem dodatku, znižanju plačila za programe vrtcev, državni štipendiji, dodatni subvenciji malice za učence in dijake in subvenciji kosila za učence.

 Vsem, ki radi in pogosto hodite v hribe bo zagotovo prišla knjižica Vozni redi v Alpah. Vsebuje 71 prog avtobusov, vlakov, žičnic in ladij po slovenskih Alpah in tudi preko meja, poleg tega pa še nabor kolesarskih izposojevalnic in taksi prevozov. 

V projektu Vozni redi v Alpah sodeluje 24 različnih partnerjev:  CIPRA Slovenija, Stalni sekretariat Alpske konvencije, Slovenska turistična organizacija, Planinska zveza Slovenije, Triglavski narodni park, Kärnten Bus, lokalne turistične organizacije Bled, Bohinj, Bovec, Idrija, Jesenice, Jezersko, Kamnik, Kranj, Kranjska Gora, Ljubljana, Luče, Maribor, Preddvor, Radovljica, Slovenj Gradec, Solčavsko, Sotočje in Tržič. S spodbujanjem uporabe javnega potniškega prometa sledijo ciljem trajnostne mobilnosti, s katero ustvarjajo pogoje za razvoj zelenega gospodarstva v gorskih območjih. Javni potniški promet je ključnega pomena za zeleni razvoj gorskih in drugih območij. Občine se povezujejo in uvajajo lokalne "hop on–hop off" avtobuse, ki tako domačinom kot turistom olajšajo mobilnost med občinami in znotraj njih. Na žalost pa marsikje še ni dobre povezave, denimo v Kamniško-Savinjskih Alpah.