-
Dragi bralci, zaupali ste nam veliko poletnih zgodb iz otroštva in mladosti. Čeprav ste živeli skromno, imate veliko lepih spominov. Med poletjem ste v glavnem delali in pravih počitnic, kot jih poznajo otroci danes, niste imeli. Morje so videli le nekateri, hladili ste se v bližnjih rekah ali potokih, pekli koruzo in krompir, v neznane in daljne kraje pa ste potovali le s pomočjo knjig. Uživali ste in se veliko smejali. V lepem spominu so vam ostali tudi stari starši, pri katerih ste mnogi preživljali proste dni.
Nova predsednica Zdusa je postala Zdenka Jan
Po dveh mandatih vodenja največje upokojenske organizacije se je poslovil Janez Sušnik. Na današnjem volilnem zboru članov Zdus v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije so odločili, da vajeti prevzame predsednica Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje, sicer upokojena kriminalistka Zdenka Jan. Nova predsednica je napovedala, da se bo zavzemala za dobrobit vseh upokojencev in ob razglasitvi poudarila, da si upokojenci zaslužijo spoštovanje.
Kandidati za predsednika Zdusa so bili štirje. Pokrajinska zveza društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine je predlagala predsednico strokovnega sveta in komisije za zdravstvo in socialno politiko Zdusa Rosvito Svenšek. Pokrajinska zveza Zgornje Podravje predsednico Društva upokojencev Fram Romano Fišer, ki je javnosti poznana tudi kot predsednica nadzornega sveta Slovenskih državnih gozdov, v svoji karieri pa je bila na različnih vodstvenih delovnih mestih. Omenjena pokrajinska zveza pa je kandidirala še Ivana Bitenca iz Slovenskih goric, ki se kot samostojni podjetnik ukvarja z logistiko.
Spoštovanje do starejših se začne v družini
Največjo nevladno organizacijo Zvezo društev upokojencev Slovenije, ki združuje skoraj 200.000 članov, zadnja leta vodi Janez Sušnik. Sredi junija zaključuje svoj drugi mandat. Z njim smo se pogovarjali o problemih in izzivih, s katerimi se srečujejo starejši in upokojenska organizacija, ter tudi o nezadovoljstvu nekaterih upokojencev zaradi nizkih pokojnin.
Pred vodenjem Zdusa ste imeli izkušnje z delom v gospodarstvu in politiki. Verjetno se delo na teh področjih razlikuje ...
Če primerjam delo v gospodarstvu, politiki in upokojenski organizaciji, kjer sem najprej vodil šenčursko upokojensko društvo in potem gorenjsko pokrajinsko zvezo društev upokojencev, bil član upravnega odbora Zdusa, podpredsednik in na koncu tudi predsednik, lahko rečem, da so velike razlike. Nikoli se nisem mogel sprijazniti, da delo v politiki tako bistveno odstopa od dela v gospodarstvu. V politiki pravzaprav ni meril za merjenje učinkovitosti delavcev in vodilnih, v gospodarstvu pa nekaj pomenita samo rezultat in presežek dohodkov, ki omogočata nadaljnji razvoj podjetja.
-
Spomini na čas, ki ga več ni, so naši življenjski filmi. Lahko se predramijo, ko srečamo ljudi, ki so nam bili blizu, ali pa kar tako. Prijetno se je spominjati v družbi, včasih pa tudi sam odpotovati v preteklost.
Te dni sem obiskala strica, ki je praznoval 90. rojstni dan. Še vedno je vedrega duha, čeprav ga telo več ne uboga kot včasih. Sam pravi, da vse bolj pozablja, a ob vprašanju, kako je bilo v njegovih mladih letih, kar oživi. Natančno se spominja, kje, kdaj in s kom je bil ter kaj so delali. Bili so mladi, imeli so voljo, moč in željo, da si ustvarijo boljše življenje, kot so ga imeli njihovi starši. Čeprav je bilo težko, niso jamrali.
Pokazali so bogastvo ustvarjanja po društvih
Včeraj so se na Gospodarskem razstavišču zaključili letošnji Dnevi medgeneracijskega sožitja, kjer so upokojenci iz vseh koncev Slovenije pokazali, kako zelo aktivni so še in kaj vse znajo in delajo, od petja, plesa, literarnega in likovnega ustvarjanja do obvladovanja različnih veščin ročnih del. Razstavljeni izdelki so prave umetnine. Pri svojem delu so zelo spretni, inovativni in tudi skrbni pri ohranjanju naše kulturne dediščine. Vse to nastaja ali se odvija v skoraj 500 društvih po Sloveniji.
Štirje ukrepi za izboljšanje položaja upokojencev
Včeraj so se na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani začeli 3. Dnevi medgeneracijskega sožitja (DMS), ki jih organizira Zveza društev upokojencev Slovenije v sodelovanju z Medgeneracijsko koalicijo Slovenije. Slovesnega odprtja se je udeležil tudi predsednik vlade dr. Robert Golob s široko ministrsko ekipo in kot je dejal, so tudi s tem želeli pokazati, da jim je mar za starejše. Napovedal je štiri ukrepe, vredne 100 milijonov evrov, ki bodo pomagale izboljšati gmotni položaj upokojencev, med drugim tudi upokojensko »božičnico«.
-
»Civilizacija je na velikem razpotju, prvič so ogroženi življenjski pogoji človeka in vseh drugih vrst na planetu. To stanje zahteva radikalne in strukturno pomembne spremembe na mnogih področjih,« je ob predstavitvi knjige Ekosistemska družbena ureditev povedal dr. Dušan Plut. V obsežni znanstveni monografiji, ki je izšla v dveh zvezkih na skoraj 1800 straneh pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete v Ljubljani, je predstavil svojo vizijo prihodnosti.
Obsežno in pomembno znanstveno delo je nastajalo več kot deset let, zamisel o novi družbeni ureditvi pa je dejansko dozorevala pet desetletij. Dr. Dušan Plut je kot geograf, zgodovinar, ekolog, zaslužni profesor ljubljanske univerze, krajše obdobje je bil dejaven tudi v politiki, ves čas neutrudno iskal odgovore na kompleksna vprašanja s področij trajnostnega razvoja, okoljevarstva in družbene ureditve. Knjiga ni le izjemno aktualna, nekatera njena svarila se na žalost že uresničujejo. Spomnimo se samo na največji požar v zgodovini Slovenije, ki je lani divjal na Krasu zaradi dolgotrajne suše in vročinskega vala, na vojno v Ukrajini in spopadanje Evrope z visoko inflacijo in pomanjkanjem energije.
-
Digitalizacija vse bolj prežema naše vsakdanje življenje. Še do včeraj enostavna opravila so za mnoge ljudi, predvsem starejše, postala pretežka in nedostopna. Spomnim se starejše gospe v živilski trgovini, kako se je jezila, ker so jo silili, naj gre na avtomatsko blagajno. »Celo življenje kupujem pri vas in želim, da me prodajalka postreže in obračuna nakup,« je navrgla in dodala, da bo sicer nabrano blago pustila v košarici in odšla drugam. Toda veliko težje je, kadar potrebujemo zdravstvene, upravne ali bančne storitve, ki so že skoraj povsem digitalizirane. Še tistim, ki so vešči uporabe računalnika, se zgodi, da imajo pri tem težave. Kako nepremostljive so šele za starejše, ki nimajo računalnika ali pametnega telefona. Poiskati si morajo pomoč tretje osebe, sorodnika, znanca … Zato se je pri mnogih povečal občutek odvisnosti in izključenosti, več pa je tudi možnosti zlorab.
-
Starejši ko smo, lepše se je spominjati dogodkov iz otroštva. Največkrat privrejo na dan v prijetni družbi vrstnikov, prijateljev in znancev. Pripovedovanje se hitro razvname in zgodbe si sledijo kot v kakšnem filmu. Vmes pa je veliko smeha in vsi žarijo, kot bi se jim s spomini vrnili tudi razigranost in energija iz mladosti. Pred kratkim sem se znašla v prijetni družbi možakarjev, ki so po skupni delovni akciji ob hrani in pijači začeli pripovedovati svoje dogodivščine iz otroštva.
Med njimi so se spletle prijateljske vezi, ki jih povezujejo še danes, ko so že upokojeni. Samoumevno se jim zdi, da si še vedno pomagajo. Nove generacije odraščajo z internetom in brez enajste šole pod mostom, zato so drugačne tudi njihove vrednote. Več je egoizma in odtujenosti. Včasih smo se iz takih, ki so se postavljali in bahali, norčevali. Postavljanje ni bilo priljubljeno, danes pa je na družbenih omrežjih tega največ.
-
Naenkrat je vse polno zagovornikov starejših in nekateri želijo njihove probleme rešiti kar na ulici. Žalostno je, da gre za stare probleme, ki so jih vse vlade bolj ali manj pometale pod preprogo ali njihovo reševanje prelagale na poznejši čas. Predvsem so vsi veliko obljubljali, storili pa bolj malo.
Včasih se je problem nizkih pokojnin reševal z varstvenim dodatkom, ki ga je izplačeval pokojninski zavod, ko pa so ga pred desetimi leti prenesli na centre za socialno delo, so se zaostrili tudi pogoji za prejemanje tovrstne pomoči in večina upokojencev se mu je raje odrekla, kot pa da bi s tem bremenila svoje otroke. Najbolj ubogi, ki živijo sami, pa zanj sploh ne vedo. Številne pretresljive zgodbe, predvsem starejših žensk, ki so celo življenje garale, bile izkoriščane, zlorabljene, na starost pa so pozabljene in nevidne, v javnosti že leta obelodanja dobrodelna organizacija Humanitarček. Usode njihovih Vid, kot so jih poimenovali, pretresajo mnoge ljudi, niso pa spremenile sistema. Le čuječi posamezniki in prostovoljci po svojih močeh rešujejo njihove stiske. Dolga zgodba o nevidnosti starejših je tudi zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga v Sloveniji sprejemamo že skoraj 20 let, pa še vedno ni zaživel.
