Domači oskrbovalci so nenadomestljivi
Pri nas in po Evropi ima vsak peti do deseti prebivalec nekoga od bližnjih, ki potrebuje oskrbo. Več kot 44 milijonov družinskih članov, prijateljev in znancev vsak dan skrbi za svoje onemogle, bolne ali invalidne svojce, prijatelje in znance. Neformalni oskrbovalci, kot jih strokovno imenujejo, zagotavljajo kar 80 odstotkov oskrbe. Kljub temu pa je ta množica, ki predstavlja deset do 20 odstotkov prebivalstva, v družbi nevidna.
Kako poskrbeti, da bodo domači oskrbovalci prepoznani in jim bo družba pri njihovem zahtevnem delu pomagala, so iskali odgovore tudi na srečanju evropskih raziskovalcev neformalne oskrbe v začetku septembra v Ljubljani. Pripravilo ga je Evropsko združenje Eurocarers, ki združuje 75 organizacij civilne družbe, univerz in raziskovalnih inštitutov iz 25 držav.
-
Iz otroštva se spomnim, da je bilo v vasi malo starih ljudi. Najstarejši možakar je dočakal 84 let, kar je veljalo za zelo visoko starost. Od takrat je minilo slabih 50 let, pa se je življenjska doba precej povečala. Zelo veliko ljudi doživi 90 let in več, tudi stoletnikov je vse več. Dolgoživost je krasen dosežek sodobne družbe. Na svetu ni bilo nikoli toliko dedkov in babic pa tudi pradedkov in prababic, kot jih je danes, ki lahko na mlade prenašajo svoje izkušnje, znanje in tudi modrosti.
S staranjem družbe pa je vse več tudi tistih, ki potrebujejo pomoč. Prof. dr. Jože Ramovš pravi, da se sožitja in solidarnosti najprej učimo pri otrocih, ko skrbimo zanje, da odrastejo. Ko oskrbujemo stare, bolne in onemogle, pa je to naša druga in vse pomembnejša življenjska učilnica. Vse to v nas krepi zaupanje, da bomo tudi sami deležni pomoči, če jo bomo potrebovali, in dela človekovo življenje smiselno.
Starost je nekaj dobrega, je privilegij
V Cankarjevem domu v Ljubljani se je včeraj začel največji dogodek za starejše v Evropi, tokrat že 21. Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO). Rdeča nit strokovnega programa je digitalizacija. Poleg okroglih miz o aktualnih temah, številnih delavnic in predavanj bo še danes in jutri živahno tudi na odprtem odru, kjer potekajo glasbeni, pevski in plesni nastopi.
Na slavnostnem odprtju, ki so ga pripravili v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti so v kulturnem programu nastopili Združeni otroški in mladinski zbor OŠ Majde Vrhovnik pod vodstvom Polone Guček Skrbinek, Kvartet klarinetov Godbe ljubljanskih veteranov pod vodstvom Slavka Goričarja, zaplesali so veterani KUD Tine Rožanc iz Ljubljane, na koncu pa je nastopil še Drago Mislej Mef. Udeležence sta pozdravila predsednik Mestne zveze upokojencev Ljubljane Marjan Sedmak in župan MO Ljubljana Zoran Jankovič, ki so mu ob tej...
-
Za nami je težko poletje. Po vsej Evropi so divjali požari, največjega do zdaj smo doživeli tudi pri nas. Škoda bi bila še večja, če se z ognjenimi zublji ne bi tako požrtvovalno in srčno borili številni gasilci in prostovoljci. Požgana območja bodo potrebovala leta, da si bodo spet opomogla. Suša pa je vzela davek tudi na poljih, svoje je dodala še vojna v Ukrajini in cene hrane ter energentov pognala v nebo. Tako kot v vsaki krizi zagotovo k podražitvam veliko prispevajo špekulacije.
Kaj lahko stori mali človek? Ne moremo se bosti z vsem svetom, spremenimo pa lahko svoja ravnanja in poskušamo vplivati na svet okrog nas. Poskrbimo za večjo samooskrbo, pridelajmo svojo zelenjavo, ki je bolj zdrava in tudi cenejša. Tisti, ki so spomladi sejali in sadili, imajo zdaj veliko dela s shranjevanjem pridelkov. Pozimi bodo prišli še kako prav. Ponekod po svetu se načrtno lotevajo boja proti lakoti, kot na primer v Riu de Janeiru, brazilskem milijonskem mestu, kjer bodo zgradili več kilometrov dolgo skupno gredo, ki bo povezovala najrevnejše mestne četrti. Ljudje si bodo lahko sami pridelali zelenjavo, zaposlili bodo mlade in povezali skupnost. Kitajski pregovor pravi, da moraš človeka naučiti loviti ribo. Če mu jo le daš, nisi rešil problema.
Tam, kjer rastejo najlepše divje orhideje
Z dobro voljo naokrog
Ali imate radi tropske orhideje? Ste vedeli, da njihove sorodnice rastejo tudi na naših tleh? Resda so precej manjše, ampak med njimi so prave krasotice. Toda občudujemo jih lahko le v naravi, ker so zaščitene. Sredi maja, ko so se divje orhideje ali kukavičevke najbolj razcvetele, so v Krajinskem parku Lahinja vabili na voden ogled po parku.
Ob dnevu krajinskih parkov so pripravili več dogodkov, da bi opozorili, kaj vse lahko vidijo obiskovalci. Krajinski park Lahinja je v osrčju Bele krajine in spada med manjše parke pri nas. Obsega le 2,6 kvadratnega kilometra, vendar je med biotsko najraznovrstnejšimi območji, zato je vključen tudi v Naturo 2000. Njegova glavna značilnost je izrazit kontrast med suhim kraškim površjem in močvirnim svetom, kar je redkost v Beli krajini. Suhi travniki slabše kakovosti in z malo zemlje so zelo pomembni za obstoj več vrst orhidej.
Vzroki za aritmijo so lahko različni
Ali vam močno razbija v prsnem košu, ste oslabeli, utrujeni, se slabo počutite, ste zadihani, imate vrtoglavico, vas zbada pri srcu, imate občutek nepojasnjenega strahu, se potite ali ste celo omotični? Morda vam nagaja srce. To so najpogostejši simptomi, ki nakazujejo motnje srčnega ritma ali aritmijo, in če se začnejo pojavljati pogosteje, je treba obiskati zdravnika.
Srčna aritmija je stanje, za katero je značilen nereden ali prehiter ali prepočasen srčni utrip. Zdravo srce udari približno 60- do 100-krat na minuto, kar je pomembno za delovanje celotnega telesa. Vsi organi in tkiva so namreč odvisni od pravilnega delovanja srca, ki telo oskrbuje s krvjo, bogato s kisikom. Veliko ljudi ima blage in kratkotrajne motnje, ki se lahko pojavijo tudi pri zdravih ljudeh ob povečanem psihičnem stresu, telesnem naporu ali pa tudi ob uživanju določene hrane in pijače in se tudi hitro vrnejo v normalen srčni ritem. O bolezenskih motnjah srčnega ritma pa govorimo šele takrat, ko se pojavljajo pogosteje in trajajo dalj časa ter so zelo izrazite. Takrat lahko povzročijo motnje v krvnem obtoku in ogrozijo oskrbo telesa s krvjo.
-
Očitno se bomo morali navaditi na vse bolj vroča in sušna poletja ter občasna neurja. Narava je začela izstavljati račune za vse, kar počnemo z našim planetom. Morda imamo še čas za streznitev. Ni prav, da čakamo le na druge, vsi lahko prispevamo k spremembam. Tudi najmanjši koraki in poteze štejejo. Poskrbimo lahko za večjo samooskrbo. Skoraj na vsakem koščku zemlje lahko pridelamo nekaj hrane, ki je povrhu še bolj zdrava in skoraj zastonj. Izogibajmo se uporabi plastike, namesto avtomobila uporabimo kolo ali se odpravimo peš, namesto da potujemo v daljne dežele, raje raziskujmo domače loge.
-
Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti pri nas. Vsako leto je več kot 4000 primerov možganske kapi, kar je več kot deset dnevno. Približno 30 odstotkov ljudi jo utrpi v aktivnem obdobju, 40 odstotkov bolnikov ima po možganski kapi zmerne težave pri funkcioniranju, 15 do 30 odstotkov pa hujše, več kot polovica jih potrebuje pomoč pri vsakdanjih opravilih.
Za preprečevanje možganske kapi je zelo pomembna preventiva, za preprečevanje njenih posledic pa sta pomembna prepoznavanje znakov možganske kapi in hitro ter pravilno ukrepanje. Tako lahko najbolj zmanjšamo posledično invalidnost in umrljivost. Najpomembnejša preventiva je zdrav način življenja. Zdravnik Matija Cevc, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, svetuje vsaj 30 minut hoje na dan, uravnoteženo prehrano z več sadja in zelenjave in omejitev vnosa maščob, soli in sladkorja. Priporoča sredozemsko prehrano in bolj umirjen način življenja ter opustitev škodljivih razvad, kot sta uživanje alkohola in kajenje. Pomembne so tudi redne meritve krvnega tlaka, krvnih maščob in sladkorja ter srčni utrip. Ob povišanem holesterolu in krvnem tlaku pa je treba skrbno jemati zdravila.
-
Do epidemije se sploh nismo zavedali, kako pomembno je medsebojno druženje. Sodeč po dobrem obisku, nasmejanih obrazih in razigranosti nekaterih, saj se je med prireditvijo plesalo tudi pod odrom, je bila odločitev Zdusa, da pripravi Dneve medgeneracijskega sožitja, pravilna.
Skoraj dve leti je bilo skupinsko ustvarjanje oteženo, toda številni člani društev upokojencev po vsej Sloveniji niso mirovali. Komaj so že čakali, da pokažejo, kaj so v tem času ustvarili. Zelo so si želeli tudi druženja. Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so bile stojnice polne najrazličnejših uporabnih in umetelnih izdelkov, v katere so vložili ure in ure dela. Zapeli so pevci, zaigrali godbeniki in zaplesali folkloristi, predstavili so se tudi literati, likovniki in fotografi. Na okroglih mizah so opozorili na pereče probleme, ki zadevajo vse generacije – govorili so o bivalnem standardu in pomanjkanju stanovanj za mlade ter zdravstveni in socialni oskrbi starejših.
Prvi dan medgeneracijskega druženja
Po dveh letih premora so se na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani začeli Dnevi medgeneracijskega sožitja, ki jih že drugič po vrsti organizira Medgeneracijska koalicija Slovenije. V njej so poleg Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) še Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije. Prireditev je namenjena predstavljanju pozitivne podobe staranja in medgeneracijskemu sožitju pa tudi odpiranju problematik, ki zadevajo vse generacije.
Ob tej priložnosti so se na stojnicah predstavila številna društva upokojencev iz cele Slovenije. V kulturnem programu na slavnostnem odprtju pa so nastopili Folklorna skupina Spomin DU Sevnica, pevke ljudskih pesmi Žitni klas DU Benedikt, skupaj z učenci tamkajšnje osnovne šole so nastopili člani iz DU Veliki Gaber ter Mladinski pevski zbor OŠ Stranje. Obiskovalce so pozdravili Janez Sušnik, predsednik ZDUS, Marike Grubar, predsednica Študentska organizacija Slovenije – ŠOS in Dejan Crnek, podžupan Mestne občine Ljubljana. Slavnostni govornik je bil Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je poudaril, da je ravno epidemija pokazala, da moramo narediti več za starejše in za medgeneracijsko povezovanje in dodal, da je bil narejen velik korak naprej k dostojnemu staranju s sprejetjem zakona o dolgotrajni oskrbi.
