-
Čudna, čudna so drevesa:
vse nas zebe na jesen,
ona slečejo kožuhe,
ko prihaja mraz leden.
Čudna, čudna so drevesa:
vsak na toplem zdaj je rad,
ona pa kar sama tam na bregu
čakajo pomlad.
Tako občuteno se je v svet dreves poglobila naša priljubljena pesnica Neža Maurer. V njenih pesmih so ji blizu tako ljudje, še posebej otroci, kot tudi živali in rastline. Nastale so takrat, kadar je močno čutila žalost ali veselje. Kajti tudi sreča, ne le nesreča, je breme, ki ga moraš odložiti, je povedala na božični večer na nacionalni televiziji. In ona se ga je rešila s pomočjo pesmi. Dejala je, da se, če vztrajamo in imamo radi življenje, poberemo in gremo naprej. Ljubezen je tista sila, ki vrti ta svet. In če bomo imeli radi ljudi, bodo tudi oni imeli radi nas.
Združila in povezala ju je umetnost
»Kamen ne prenese grobosti. Z njim moraš delati nežno in počasi. Z vsakim udarcem mu dodajaš mehkobo in z obdelavo zaživi novo življenje,« pravita Novomeščana Jožica in Rudi Škof, ljubiteljska umetnika, ki zadnja leta veliko ustvarjata v kamnu. Predvsem iz dolenjskega apnenčastega kamna sta izklesala že veliko čudovitih skulptur, nekatere od njih lahko občudujemo po Novem mestu. Trenutno pa se skupaj z likovnimi ustvarjalci društva Skulpte predstavljata na razstavi Zgodbe vina v kamnu v Kulturnem centru Janeza Trdine.
Nujen drugačen odnos do starosti
V Sloveniji smo zelo dobri pri skrbi za aktivno starost, na področju dolgotrajne oskrbe pa smo v primerjavi z drugimi evropskimi državami povsem odpovedali. Med prvimi v svetu smo začeli razvijati geriatrično medicino, danes pa smo edina država, ki nima geriatrov. Odgovore na vprašanje, kako presekati ta gordijski vozel, so skušali najti tudi na okrogli mizi na F3ŽO, ki jo je vodil dr. Božidar Voljč.
Geriatrija je veja interne medicine, ki se ukvarja s proučevanjem, preprečevanjem, lajšanjem in zdravljenjem starostnih bolezni. V Sloveniji jo je začel razvijati prof. dr. Bojan Accetto, vendar smo kasneje to opustili. Po mnenju predsednika Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavla Poredoša so bile za to krive slabe finančne razmere, poleg tega geriatrija med zdravniki takrat ni bila spoštovana.
-
Kamor koli se ozremo, so slabe novice. Grozijo nam podražitve hrane in energentov ter vojna v Ukrajini, ki se zaostruje. Prestrašeni smo, ker se počutimo nemočne. Toda strah je orožje in v interesu tistih, ki želijo manipulirati. Lažje nam bo, če se tega zavedamo in se s stvarmi, na katere nimamo vpliva, ne obremenjujemo. Poskušajmo se osredotočiti na danes in izbrati svojo pot.
Pri energiji poskušajmo privarčevati, kjer lahko, pri hrani nam bodo v pomoč shranki, ki smo jih pripravili iz pridelkov z vrta. Ko kupujemo, izberimo kakovostne stvari, vendar ne pretiravajmo z zalogami. Še vedno namreč zavržemo preveč hrane. Viške pridelkov z vrta zamenjamo s sosedi ali pa jih podarimo. Tako krepimo vezi in solidarnost s skupnostjo, kjer živimo. Če bo treba, lahko na njihovo pomoč vedno računamo. In to je neprecenljive vrednosti, kar se je pokazalo tudi v epidemiji koronavirusa.
-
Še nikoli do zdaj ni bilo na svetu toliko starih ljudi in toliko blaginje, kolikor je je danes. Dolgoživa družba prinaša veliko dobrega in tudi številne izzive. Kateri so in kako jih reševati, smo se pogovarjali s prof. dr. Jožetom Ramovšem, dolgoletnim predstojnikom Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Prepričan je, da lahko k večjemu sožitju in dobremu komuniciranju v družbi največ prispeva babyboom generacija, ki je svet spreminjala tudi v mladosti.
Domači oskrbovalci so nenadomestljivi
Pri nas in po Evropi ima vsak peti do deseti prebivalec nekoga od bližnjih, ki potrebuje oskrbo. Več kot 44 milijonov družinskih članov, prijateljev in znancev vsak dan skrbi za svoje onemogle, bolne ali invalidne svojce, prijatelje in znance. Neformalni oskrbovalci, kot jih strokovno imenujejo, zagotavljajo kar 80 odstotkov oskrbe. Kljub temu pa je ta množica, ki predstavlja deset do 20 odstotkov prebivalstva, v družbi nevidna.
Kako poskrbeti, da bodo domači oskrbovalci prepoznani in jim bo družba pri njihovem zahtevnem delu pomagala, so iskali odgovore tudi na srečanju evropskih raziskovalcev neformalne oskrbe v začetku septembra v Ljubljani. Pripravilo ga je Evropsko združenje Eurocarers, ki združuje 75 organizacij civilne družbe, univerz in raziskovalnih inštitutov iz 25 držav.
-
Iz otroštva se spomnim, da je bilo v vasi malo starih ljudi. Najstarejši možakar je dočakal 84 let, kar je veljalo za zelo visoko starost. Od takrat je minilo slabih 50 let, pa se je življenjska doba precej povečala. Zelo veliko ljudi doživi 90 let in več, tudi stoletnikov je vse več. Dolgoživost je krasen dosežek sodobne družbe. Na svetu ni bilo nikoli toliko dedkov in babic pa tudi pradedkov in prababic, kot jih je danes, ki lahko na mlade prenašajo svoje izkušnje, znanje in tudi modrosti.
S staranjem družbe pa je vse več tudi tistih, ki potrebujejo pomoč. Prof. dr. Jože Ramovš pravi, da se sožitja in solidarnosti najprej učimo pri otrocih, ko skrbimo zanje, da odrastejo. Ko oskrbujemo stare, bolne in onemogle, pa je to naša druga in vse pomembnejša življenjska učilnica. Vse to v nas krepi zaupanje, da bomo tudi sami deležni pomoči, če jo bomo potrebovali, in dela človekovo življenje smiselno.
Starost je nekaj dobrega, je privilegij
V Cankarjevem domu v Ljubljani se je včeraj začel največji dogodek za starejše v Evropi, tokrat že 21. Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO). Rdeča nit strokovnega programa je digitalizacija. Poleg okroglih miz o aktualnih temah, številnih delavnic in predavanj bo še danes in jutri živahno tudi na odprtem odru, kjer potekajo glasbeni, pevski in plesni nastopi.
Na slavnostnem odprtju, ki so ga pripravili v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti so v kulturnem programu nastopili Združeni otroški in mladinski zbor OŠ Majde Vrhovnik pod vodstvom Polone Guček Skrbinek, Kvartet klarinetov Godbe ljubljanskih veteranov pod vodstvom Slavka Goričarja, zaplesali so veterani KUD Tine Rožanc iz Ljubljane, na koncu pa je nastopil še Drago Mislej Mef. Udeležence sta pozdravila predsednik Mestne zveze upokojencev Ljubljane Marjan Sedmak in župan MO Ljubljana Zoran Jankovič, ki so mu ob tej...
-
Za nami je težko poletje. Po vsej Evropi so divjali požari, največjega do zdaj smo doživeli tudi pri nas. Škoda bi bila še večja, če se z ognjenimi zublji ne bi tako požrtvovalno in srčno borili številni gasilci in prostovoljci. Požgana območja bodo potrebovala leta, da si bodo spet opomogla. Suša pa je vzela davek tudi na poljih, svoje je dodala še vojna v Ukrajini in cene hrane ter energentov pognala v nebo. Tako kot v vsaki krizi zagotovo k podražitvam veliko prispevajo špekulacije.
Kaj lahko stori mali človek? Ne moremo se bosti z vsem svetom, spremenimo pa lahko svoja ravnanja in poskušamo vplivati na svet okrog nas. Poskrbimo za večjo samooskrbo, pridelajmo svojo zelenjavo, ki je bolj zdrava in tudi cenejša. Tisti, ki so spomladi sejali in sadili, imajo zdaj veliko dela s shranjevanjem pridelkov. Pozimi bodo prišli še kako prav. Ponekod po svetu se načrtno lotevajo boja proti lakoti, kot na primer v Riu de Janeiru, brazilskem milijonskem mestu, kjer bodo zgradili več kilometrov dolgo skupno gredo, ki bo povezovala najrevnejše mestne četrti. Ljudje si bodo lahko sami pridelali zelenjavo, zaposlili bodo mlade in povezali skupnost. Kitajski pregovor pravi, da moraš človeka naučiti loviti ribo. Če mu jo le daš, nisi rešil problema.
Tam, kjer rastejo najlepše divje orhideje
Z dobro voljo naokrog
Ali imate radi tropske orhideje? Ste vedeli, da njihove sorodnice rastejo tudi na naših tleh? Resda so precej manjše, ampak med njimi so prave krasotice. Toda občudujemo jih lahko le v naravi, ker so zaščitene. Sredi maja, ko so se divje orhideje ali kukavičevke najbolj razcvetele, so v Krajinskem parku Lahinja vabili na voden ogled po parku.
Ob dnevu krajinskih parkov so pripravili več dogodkov, da bi opozorili, kaj vse lahko vidijo obiskovalci. Krajinski park Lahinja je v osrčju Bele krajine in spada med manjše parke pri nas. Obsega le 2,6 kvadratnega kilometra, vendar je med biotsko najraznovrstnejšimi območji, zato je vključen tudi v Naturo 2000. Njegova glavna značilnost je izrazit kontrast med suhim kraškim površjem in močvirnim svetom, kar je redkost v Beli krajini. Suhi travniki slabše kakovosti in z malo zemlje so zelo pomembni za obstoj več vrst orhidej.
