-
Zadnji dve leti sta bili nenavadni in težki. Epidemija koronavirusa je terjala hud davek, zahtevala je številna življenja, marsikateri pa še danes čutijo posledice, ki jih je pustila bolezen. Zaradi zapiranja družabnega življenja, šol, ustanov in celo prepovedi druženja med sorodniki in prijatelji sta se ljudi lotevala tesnoba in strah pred prihodnostjo. Med številni ukrepi so bili nekateri povsem sprti z zdravo pametjo, na primer nošenje zaščitnih mask tudi na prostem, na sprehodu v naravi, kjer bi se lahko nadihali čistega zraka. Maske zdaj niso več potrebne, le še v zdravstvenih ustanovah in socialnovarstvenih zavodih, čeprav ljudje še vedno zbolevajo za covidom-19. K sreči je potek bolezni lažji.
Srce in ledvice so tesno povezani
Ob svetovnem dnevu ledvic so v Zvezi društev ledvičnih bolnikov Slovenije in Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije opozorili, kako tesno je povezano delovanje ledvic in srčno-žilnega sistema. Bolezni ledvic so dejavnik tveganja za nastanek in poslabšanje bolezni srca in ožilja. Ker večina bolnikov s kronično ledvično boleznijo teh težav dolgo ne občuti, je še kako pomembno, da bolezen pravočasno odkrijemo.
Ledvice za svoje delovanje potrebujejo dobro prekrvavitev, le tako lahko vzdržujejo normalno izločanje urina. Motnja v prekrvavitvi lahko povzroči, da se začnejo v telesu zadrževati in kopičiti odpadne snovi, ki bi jih izločili z urinom, pride do otekanja, motenj v uravnavanju krvnega tlaka in drugih težav. Okvara ledvic lahko pripelje do srčno-žilnih zapletov in do hitrega napredovanja oziroma slabšanja aterosklerotične žilne bolezni, prav tako lahko motnje pri delovanju srca povzročijo motnjo v delovanju ledvic.
-
Samo en cvet, en češnjev cvet, / dehteč in bel / odlomi, moja draga! /Ne bom ga za klobuk pripel, / ne bom ga v gumbnico si del, / odlomi ga, odlomi, draga! // Jaz bom ljudem poslal ta cvet, / vsakomur, ki na križ pripet / trpi v pomladi tej …« Karel Destovnik Kajuh
Prišla je pomlad in zacvetele so tudi že prve češnje. Vsako leto prinaša novo življenje, energijo in veselje. Toda letošnja pomlad je prežeta z žalostjo, saj se nedaleč od nas odvija nerazumljiva in brutalna vojna. Z ruskim napadom na Ukrajino se je zgodilo nekaj nepredstavljivega za večino prebivalcev stare celine. Ruski predsednik Putin jo imenuje posebna vojaška operacija. Osvajalno vojno zagovarja z izmišljenimi razlogi, v resnici pa gre za željo po širitvi ruskega vpliva in meja. Očitno mu za trpljenje nedolžnih ljudi ni mar.
-
Odkar vem zanjo,
imajo dnevi modre oči
in vode barvo njenega krila.
Odkar vem zanjo,
veter šumi njen glas
in rože njene besede govore.Odkar vem zanjo,
sem kot avgustovska noč:
miren, poln zvezd in daljav.Ivan Minatti
Veliko lepih pesmi je napisano o ženskah, pa kot da jih premalo slišimo. Zmrazi me vsakič, ko izvem za nasilje in krivice, ki se jim še vedno dogajajo. Ženska je življenje in ubrana dvojina je najlepša pesem.
Usklajevanje pokojnin je namenjeno ohranjanju njihove vrednosti
Pokojninska blagajna je lani kljub epidemiji koronavirusa dobro poslovala. Dotok prispevkov je bil nad načrtovanim. Leto je zaznamovalo tudi več sprememb pokojninske zakonodaje, ki so mnogim upokojencem in prejemnikom dodatkov prinesle več denarja. V letošnjem letu pa bosta na višje prejemke vplivala izplačilo tretjega solidarnostnega dodatka in izredna uskladitev pokojnin, že v kratkem pa bo znana tudi višina redne uskladitve. O poslovanju pokojninske blagajne, spremembah zakona in pogledih na novo pokojninsko reformo smo se pogovarjali z Marijanom Papežem, generalnim direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
-
Naš čas? / Nikoli te ne bom spoznal. / Povsod si, brez središča, brez robov / vse globlje tudi v meni, blag, surov, / teman v obupu, v upanju svetal, / v trpljenju večnost, v sreči le trenutek. Ciril Zlobec
Naš čas, tu in zdaj. Ne bo se ponovil. Zato je tako pomembno, kako ga preživimo, komu ga namenjamo, kako razmišljamo in kako sploh živimo. Slovenci znamo biti precej strogi do sebe in drugih. Obnašamo se tako, kot da je naš čas neomejen. Veliko ga zapravimo za sosedske spore, dostikrat se ljudje pravdajo za nekaj pedi zemlje. Čemu? Zato, da je po njihovo? Ob tem pa izgubljajo zdravje, denar, predvsem pa čas za lepe stvari.
Glasbeno popotovanje Draga Vovka
Novomeška rokovska skupina Rudolfovo je sredi sedemdesetih let ustvarila enega največjih hitov Grem domov v Novo mesto. Besedilo pesmi je napisal Drago Vovk, vrstnik in prijatelj članov skupine, na enem od druženj v takratni Perovi gostilni v Novem mestu, današnjem Slonu. Napisal je še eno legendarno pesem – Peronospora je živ hudič, ki sta jo izvajala ansambel Henček in Pero Lovšin.
Drago ni bil nikoli glasbenik, je pa z glasbo zelo povezan že od najstniških let. Kot novinar že petdeset let piše o glasbi in tudi fotografira, je avtor radijskih oddaj, lastnik snemalnega studia Sraka in Radia Sraka, ki je že od začetka družinski radio. Svoje prve prispevke in fotografije je objavljal v Dolenjskem listu, pozneje pa je pisal za številne revije in časopise (od Stopa, Antene, Mladine, 7D, Kiha do Nedela, Reporterja, Slovenskih novic), še vedno pa sodeluje z našo revijo, kjer predstavlja nekoč zelo uspešne ustvarjalce narodnozabavne glasbe. Pisal je tudi za jugoslovanski reviji Džuboks in Start ter angleški glasbeni časopis Folk News. V tem času se je nabralo veliko fotografij domačih in tujih glasbenih ustvarjalcev in spominov na stare dobre čase, ko še ni bilo interneta in smo poslušali še gramofonske plošče in kasete.
-
Zdaj zdaj bodo jablane cvetele, / a med se bo cedil čez čas. / Še je čas, da zraste plod, / še čas, ko padel bo z drevesa. // Četudi bo žuželkam hrana, / ne pojde v nič, / saj jablana ve za krogotok, / tako preprost, / da bolj ne more biti: / važno je biti. Saša Pavček
Prazniki niso bili za vse ljudi blesteči in lepi. Še posebej, če so bili sami ali pa niso znali pristopiti do bližnjega. Morda jih ovirajo stare zamere, predsodki ali premalo poguma. Vsi ljudje si želimo, da bi z bližnjimi imeli lepe odnose. Tudi tiste, ki robantijo in se delajo nedostopne, bi prijazna gesta in dobra beseda ogrela in bi se potem bolje počutili. Pa verjetno ne znajo, s svojo nedostopnostjo se le branijo. Morda jih je le strah, da ne bi bili razumljeni.
Demenca je posledica bolezni, ne staranja
Mednarodna raziskava je pokazala, da veliko ljudi misli, da je demenca del običajnega staranja, okrog 35 odstotkov jih še vedno skriva, da imajo v družini bolnika s to boleznijo, kar polovica pa jih je prepričana, da bodo v starejšem obdobju življenja imeli demenco.
Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da se bo v naslednjih 20 letih število oseb z demenco podvojilo. V Sloveniji imamo več kot 32.000 oseb s to boleznijo, največjo težavo pa predstavlja obremenitev za svojce in druge, ki skrbijo za bolnike. Demenca ni del običajnega staranja, pač pa je posledica bolezni možganov (več kot 200 različnih bolezni, najbolj je poznana alzheimerjeva), ki povzročajo spremembe na možganskih celicah. Možnost, da zbolimo, z leti narašča. Bolezen, ki traja deset do 15 let, se lahko v človeku začne razvijati že leta prej, preden se pokažejo znaki. Če jo odkrijemo dovolj zgodaj, lahko z določenimi zdravili upočasnimo njeno napredovanje.
Izteka se čas za ureditev hrambe vrednostnih papirjev
Ali se še spomnite certifikatov, ki smo jih po osamosvojitvi dobili od države pri lastninjenju družbenega premoženja? Kam ste jih vložili? Ste nanje že pozabili? Izteka se namreč večletno obdobje, v katerem lahko imetniki svoje delnice prenesejo z brezplačnega registrskega računa na plačljiv trgovalni račun. Časa je samo še do konca decembra, potem bo do pozabljenih delnic upravičena država oziroma Kapitalska družba.
Do konca avgusta namreč prenosa vrednostnih papirjev še vedno ni naredila kar petina lastnikov, to je 51.269 upravičencev. Vrednost teh papirjev pa se giblje okrog 15 milijonov evrov. V veliki meri gre za zapuščino certifikatov in mnogi ljudje so nanje verjetno pozabili, založili papirje ali pa zanje sploh ne vedo. Razlogi za to so verjetno različni. Veliko ljudi, ki so certifikat dobili v letih od 1994 do 1996, je že pokojnih, njihovi vrednostni papirji pa so postali predmet dedovanja. Zato naj dediči preverijo, ali so bile pri dedovanju priglašene tudi delnice. Lastništvo lahko preverijo tudi na KDD– Centralni klirinško depotni družbi v Ljubljani (telefonska številka: 01/307 35 00, elektronski naslov: info@kdd.si).
