Iz Jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2014, ki jo je pripravil Urad za makroekonomska gibanja, vlada pa se je z njo seznanila na seji 25. septembra 2014, med drugim izhaja, da bo povprečna bruto plača na zaposleno osebo v letu 2014 porasla za 1,3 odstotkov. Spodbudna ocena temelji na krepitvi rasti plač predvsem v zasebnem sektorju, po dveh let padanja pa tudi v javnem sektorju. Ugodna bodo tudi gibanja inflacije. V povprečju naj bi znašala le 0,3 odstotkov.

Navedena gibanja imajo neposreden vpliv na življenjski standard prebivalstva. Pri prejemnikih pokojnin pa bodo žal manj občutena kot pozitivna. Morebitni dejanski porast povprečne bruto plače se, zato, ker se pokojnine po določbah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015, ne glede na določbe sistemskega zakona, do konca leta 2015 ne usklajujejo, ne bo odrazil tudi v ugodnejši višini že uveljavljenih pokojnin. Nizka inflacija bo sicer vplivala na nižje zmanjšanje njihove realne vrednosti, ne gre pa prezreti dejstva, da bo to znižanje že peto leto zapored in da se je zavoljo tega gmotni položaj upokojencev znova poslabšal!

V minulih dneh so nekateri mediji govorili in pisali o sramotno nizkih pokojninah oseb, ki so bile zavarovane za ožji obseg pravic. Prizadeti upokojenci so izražali razočaranje nad višino odmerjene pokojnine, sklicevali so se na redno plačevanje prispevkov in na prepričanje, da jim tako zavarovanje vendarle zagotavlja primerne prejemke, pa tudi na njegov smisel. Upravičeno?

Težko je soditi. Ker gre za posebno obliko zavarovanja, ki se že v poimenovanju razlikuje od »rednega«, njegov opis pa razkriva tudi druge razlike, bistveno nižje so tudi finančne obveznosti zavarovancev, je vsekakor tvegano sklicevati se na nepoznavanje njegovih posledic.

V razpravah o koalicijskem sporazumu o sodelovanju v novi vladi je bilo znova veliko besed namenjenih uvedbi t. i. »socialne kapice«. O njej je razmišljala že Pahorjeva vlada, vendar je opustila to zamisel zaradi neugodnih posledic, ki bi jih imela pri pravicah iz socialnega zavarovanja. Njeno uvedbo že nekaj časa zahteva Gospodarska zbornica Slovenije, podpirajo jo tudi številni podjetniki, odločno pa ji nasprotuje Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, ker bi naj »pomenila veliko nevarnost za zmanjševanja socialnih...

Bralec iz Sotenskega pod Kalobjem sprašuje, zakaj v Vzajemnosti ni bilo nič napisanega o tem, ali je ustavno sodišče presojalo ustavnost določb zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), na podlagi katerih je bila uživalcem pokojnin in nekaterih nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so presegale 622 evrov, v letu 2012 in v poznejših letih odvzeta pravica do letnega dodatka. Zanima ga, ali je bila sploh dana pobuda za oceno ustavnosti teh določb.

O morebitnih takih pobudah v primerjavi s tistimi, povezanimi z znižanjem nekaterih pokojnin po določbah tega zakona, v javnosti ni bilo govora, prav tako tudi ne o odločitvah ustavnega sodišča. Iz seznama izdanih odločb in sklepov Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki je na voljo na njihovi spletni strani, pa je vidno, da je obravnavalo tri pobude za oceno ustavnosti šestega odstavka 143. člena ZUJF. Izdalo je tri sklepe, od katerih pa ni bil noben objavljen v uradnem listu.