Brez večjega vpliva na izplačila pokojnin
Državni zbor je na predlog vlade na seji sredi decembra preteklega leta sprejel po nujnem postopku Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF-E), s katerim so se za davčni leti 2016 in 2017 spremenile davčne stopnje za odmero dohodnine, kakršne sicer določa Zakon o dohodnini (ZDoh). Meja med drugim in tretjim davčnim razredom se je zvišala s sedanjih 18.960,28 evra na 20.400 evrov neto letne davčne osnove. Zaradi tega zvišanja so zavezanci za plačilo dohodnine z neto letno davčno osnovo nad 18.960,28 evra, ki ustreza dohodku v višini okoli 1,5 povprečne plače, nekoliko razbremenjeni svojih davčnih obveznosti. Sprememba neposredno vpliva tudi na vse zavezance, ki so v višjih razredih.
Lani spodbudnejša gibanja prejemnikov pokojnin
Statistični podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod) o prejemnikih pokojnin v lanskih enajstih mesecih, razvidni iz mesečnega statističnega pregleda, kažejo skupaj s podatki iz preteklih mesecev na nadaljnjo (pričakovano) upočasnjeno rast števila novih prejemnikov pokojnin v tem letu. Pričakovano smo zapisali, ker jo po naših ocenah lahko pripišemo učinkom spremenjene zakonodaje, uveljavljene z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Z njim se, kot je znano, postopno zaostrujejo pogoji za pridobitev pravice do starostne in nekaterih drugih pokojnin. To pa naj bi med drugim vplivalo tudi na počasnejše naraščanje števila novih prejemnikov pokojnin in večjo finančno zdržnost sistema.
Z novim letom strožji pogoji za pridobitev pokojnin
1. januarja 2016 začne teči četrto leto izvajanja Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki med drugim postopno uvaja strožje pogoje za pridobitev nekaterih vrst pokojnin, prav tako pa postopno spreminja tudi način določanja pokojninskih osnov, od katerih so pokojnine odmerjene. Strožji pogoji zadevajo višje starosti za pridobitev nekaterih pravic in daljšo pokojninsko dobo, spremembe pri določanju pokojninskih osnov pa dolžino obdobja, iz katerega so upoštevane osnove (plače oziroma zavarovalne osnove) za njihov izračun. Postopnost se kaže s spremembami, uveljavljenimi na začetku vsakega koledarskega leta. Predstavljamo najpomembnejše novosti, ki začnejo veljati v letu 2016.
-
Vlada je konec septembra sprejela predlog Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije (ZIPRS) v letih 2016 in 2017 in ga po nujnem postopku posredovala v obravnavo in sprejem državnemu zboru. Navedeni zakon, če bo v predlagani obliki sprejet, ne bo pomembno vplival le na višino in obseg finančnih sredstev državnega proračuna v naslednjih dveh letih, temveč tako kot zdaj veljavni zakon o izvajanju proračunov v letih 2014 in 2015 tudi na raven pokojnin in drugih prejemkov, ki jih izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
Ženske prejemajo nižje pokojnine kot moški
Ne le sedanja zakonska ureditev pokojninskega in invalidskega zavarovanja, temveč so tudi prejšnje ureditve zagotavljale tako imenovano pozitivno diskriminacijo žensk pri odmeri starostne, predčasne in invalidske pokojnine. Kaže se v ugodnejših lestvicah za odmero teh pokojnin, kot veljajo za moške. To zagotavlja in je zagotavljalo ženskam višje pokojnine, če so bile odmerjene za enako dolgo pokojninsko dobo od enakih pokojninskih osnov kot moškim. Kljub takim sistemskim prednostim, ki niso zanemarljive, pa se te ne kažejo tudi v statističnih podatkih o ravni povprečnih pokojnin, izplačanih glede na spol prejemnikov pokojnin. Ženske prejemajo v povprečju nižje pokojnine kot moški.
Povprečja pokojnin se še znižujejo
V veljavni zakonski ureditvi (tako pa je bilo tudi v preteklih) višino starostne pokojnine posameznega upravičenca ob njenem priznanju večinsko pogojujeta plača, prejeta v določenem obdobju pred upokojitvijo, od katere so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in dolžina obdobja, prebitega v tem zavarovanju. Plača je podlaga za izračun pokojninske osnove, od katere je pokojnina odmerjena v določenem odstotku, katerega višina je odvisna od dopolnjene zavarovalne dobe. To pa velja tudi za določanje višine predčasne pokojnine pred njenim zmanjšanjem zaradi predčasnega odhoda v pokoj. Višino invalidske pokojnine pa poleg tega pogojuje tudi starost, pri kateri je zavarovanec pridobil pravico do pokojnine. Vdovska in družinska pokojnina sta izvedeni pravici iz pokojnine umrlega, kar pomeni, da zanju veljajo že omenjena splošna pravila, njuni višini pa sta odvisni tudi od števila upravičencev.
-
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je poslovno leto 1985 zaključila z izgubo, ki je znašala 1.417,7 milijona takratnih dinarjev. Krila jo je iz sredstev rezervnega sklada. Njeni prihodki so znašali 131.201,8 milijona, izdatki pa 132.619,5 milijona dinarjev. Negativni finančni rezultat po zaključnem računu je imel za posledico znižanje rezervnega sklada s 3.029,7 milijona na 1.612,1 milijona dinarjev. Za nemoteno poslovanje je morala vse od avgusta naprej najemati premostitvena bančna posojila po splošni obrestni meri. Znižanje rezervnega sklada je pomembno vplivalo na poslabševanje likvidnostnega položaja v naslednjem letu.
Koliko za letošnji letni dodatek in komu
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod) je v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415-C) skupaj s pokojnino ali z zakonom določenim nadomestilom iz invalidskega zavarovanja za mesec julij izplačal tudi letošnji letni dodatek. Na voljo so že nekateri predhodni finančni in statistični podatki o tem, koliko sredstev je bilo za izplačilo letnega dodatka v tem mesecu treba zagotoviti in komu vse je bil izplačan. V nadaljevanju na kratko povzemamo za bralce zanimive podatke.
Pogoji za starostno pokojnino in njeno odmero pred 40 leti
Pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine so bili pred štiridesetimi leti drugačni, kot so danes, določal jih je Temeljni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju enotno za vso nekdanjo državo SFRJ. Ženske so se lahko upokojevale prej, z manj delovne dobe, starostna pokojnina pa se je odmerila od pokojninske osnove zadnjih desetih let zavarovanja ali katerih koli zaporednih desetih let zavarovanja po izbiri zavarovanca.
Zavarovanec oziroma zavarovanka je lahko pridobila to pravico:
Izračun letos uveljavljenih pokojnin
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je začel veljati 1. 1. 2013, določa drugačna pravila za izračun pokojninske osnove, kot so veljala pred tem. Spremenil je tudi vrednotenje pokojninske dobe, ki praviloma vpliva na višino večine pokojnin. Kljub temu pa ohranja več desetletij veljaven način ugotavljanja višine starostne, predčasne ali invalidske pokojnine. Pripadajočo pokojnino namreč odmerijo od pokojninske osnove v odstotku, odvisnem od dolžine dopolnjene pokojninske dobe zavarovanke oziroma zavarovanca.