-
Za priznavanje določenih pravic iz obveznega zavarovanja je treba vsako leto na novo izračunati osnove in zgornje meje, zahtevane v zakonu. Na podlagi predpisanih elementov jih ugotovi svet zavoda. Sklep o najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji pokojnini, najnižji osnovi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja in najvišjem znesku nadomestila za poklicno rehabilitacijo ter Sklep o zgornjih mejah za izplačilo dela vdovske pokojnine, iz katerih so zneski, veljavni v letošnjem letu razvidni, sta objavljena v Uradnem listu št. 23 z dne 3. aprila 2015. V nadaljevanju zneske povzemamo in komentiramo njihovo uporabo.
Reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov pred štiridesetimi leti
Takratni predpisi s področja stanovanjskega gospodarstva so določali, da upokojenci in invalidi razrešujejo svoja stanovanjska vprašanja v samoupravnih stanovanjskih skupnostih in skladu za graditev domov in stanovanj, ki je deloval pri tedanji Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (v nadaljevanju: Skupnost). Sredstva tega sklada so se oblikovala iz štiriodstotnega prispevka, obračunanega od vsote izplačanih pokojnin in drugih prejemkov upokojencem in uživalcem. Zbrana sredstva so evidentirali po občinah. Izjema je bila Ljubljana, v kateri sredstev niso evidentirali ločeno, temveč skupaj.
-
V letu 2014 se je povprečno mesečno število prejemnikov pokojnin – v primerjavi z njihovim mesečnim povprečjem v letu 1971 – povečalo za okoli 3,4-krat. Daleč najbolj se je povečalo povprečno mesečno število prejemnikov starostnih pokojnin, in sicer za okoli 3,8-krat (z 88970 na 426757), sledijo prejemniki družinskih in vdovskih pokojnin, ki jih je bilo več za okoli 1,1-krat (s 45353 na 94878), število prejemnikov invalidskih pokojnin pa se je v tem času povečalo v povprečju za približno enkrat (s 43464 na 94878).
Letni dodatek bo izplačan julija
Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) mora zavod izplačati letni dodatek praviloma skupaj z izplačilom redne pokojnine za mesec maj. S soglasjem ministra, pristojnega za finance, ga lahko izplača tudi v več obrokih ali kasneje. Ne glede na povzete določbe sistemskega zakona pa bo v letu 2015 letni dodatek v skladu s 67. a-členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 izplačan z redno pokojnino za mesec julij.
-
Predhodnik sedanjega Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je v letu 1975 izplačal v povprečju 198.699 pokojnin mesečno, od tega 95.841 starostnih, 50.406 invalidskih in 52.452 družinskih pokojnin. V tem letu je bilo na novo priznanih 11.568 pokojnin, kar je bilo 2.234 ali 16,2 odstotka manj kot leto prej. Močno je usahnilo število na novo priznanih starostnih pokojnin (kar za 26,9 odstotka), invalidskih za 18,6 odstotka, število uživalcev novih družinskih pokojnin pa se je nekoliko zvišalo. Tem podatkom je sledila ugotovitev, da se število novo priznanih pokojnin po letu 1972 stalno znižuje in se bo v naslednjih letih umirilo.
Novost za prihodnje upokojence
Upokojitev nedvomno pomeni pomemben preobrat v življenju vsakega posameznika, zato se je na ta korak treba ustrezno pripraviti. Saj lahko nenadna statusna, predvsem pa dohodkovna sprememba, pogojena s prostovoljno, posebej pa še izsiljeno upokojitvijo, povzroči resne težave.
Z namenom, da bi bili zlasti na dohodkovne spremembe, ki jih upokojitev v večini primerov pogojuje, bolje pripravljeni in da bi lahko nanje morda tudi pozitivno vplivali, je zakonodajalec v veljavnem zakonu predvidel pomembno novost. Uzakonil je namreč obveznost zavoda, da predhodno obvešča z zakonom določene zavarovance o predvideni višini njihove predčasne ali starostne pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Povprečne pokojnine znova nekoliko navzdol
Vse od uveljavitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) v letu 2013, s katerim so bila med drugim določena tudi nova pravila za usklajevanje pokojnin, so se te le enkrat uskladile. Pa še to samo simbolično za 0,1 odstotka od 1. 1. 2013. Uskladitev je temeljila na prehodnih določbah ZPIZ-2, medtem ko sistemskih sploh še ni bilo mogoče uporabiti. Njihovo uporabo je onemogočil Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015, ki določa, da se do 31. decembra 2015 pokojnine ne glede na določbe sistemskega zakona ne usklajujejo.
Pogoj za izredno uskladitev verjetno izpolnjen, izvedba pa vprašljiva
Kot je bralcem znano, se vrednost pokojnin v času njihovega izplačevanja ohranja z usklajevanjem. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki velja od 1. januarja 2013, je dotedanja pravila usklajevanja pokojnin spremenil.
Poenostavljeno povedano: uskladitev pokojnin, ki se izvede enkrat letno v mesecu februarju, po novem temelji na zakonsko določenih deležih porasta bruto plače in cen življenjskih potrebščin v preteklem letu v predpisanih obdobjih. Na novo določen način pa v praksi še ni zaživel. V letu uveljavitve zakona je bila namreč uskladitev pokojnin izvedena v skladu z njegovimi prehodnimi določbami, ki se razlikujejo od na novo določenih pravil. Uskladitev na tej podlagi je bila kar se da skromna, saj je znašala le 0,1 odstotka. Izvedbo uskladitev pokojnin v letih 2014 in 2015 pa je onemogočil Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015! Določil je namreč, da se ne glede na določbe sistemskega zakona do konca leta 2015 pokojnine ne usklajujejo.
-
Svet zavoda bo na seji konec tega meseca med drugim, tako kot že vrsto let, obravnaval tudi letno poročilo o poslovanju v preteklem letu. O najpomembnejših statističnih in drugih podatkih, ki ga opredeljujejo, bo govor v naslednji številki Vzajemnosti. V tej pa bomo nekaj prostora namenili zgodovini, ki je zelo zgovorna.
Pobrskali smo po arhivu in zbrali nekaj ključnih podatkov o poslovanju predhodnika zavoda – skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji – za leto 1975, torej pred štiridesetimi leti. Skupnost je takratno poslovno leto zaključila z izgubo, ki jo je pokrila iz sredstev rezervnega sklada. Njeni prihodki so dosegli 6.135,1 tisoč takratnih dinarjev, izdatki pa 6.185,6 tisoč dinarjev. Skupnost je zbrala prihodke s prispevki zavarovancev iz osebnih dohodkov po stopnji 11,80 odstotka, prispevkom za poškodbo pri delu in poklicno bolezen v višini 0,80 odstotka, prispevki za štetje zavarovalne dobe s povečanjem od 3,5 do 10,5 odstotka, posebnim prispevkom iz dohodka v višini 1,27 odstotka oziroma 0,27 odstotka od sredstev poslovnega sklada ter prispevki federacije in republike za izplačila pokojnin, priznanimi po posebnih predpisih, ter drugimi prihodki. Zavarovancev, ki so zagotovili večino potrebnih sredstev, je bilo v tem letu v povprečju 717.196.
Strožji pogoji za pridobitev pravic in spremembe pri odmeri
Z novim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je začel veljati 1. januarja 2013, so se zaostrili po prej veljavnem zakonu določeni pogoji za pridobitev nekaterih vrst pokojnin, spremenil pa se je tudi način njihove odmere. Večina teh sprememb se uveljavlja postopno tako, da v začetku vsakega koledarskega leta začnejo veljati drugačni pogoji za pridobitev pravic, spremeni pa se tudi način določanja pokojninskih osnov, od katerih se odmeri pokojnine.
Zaostritve pogojev se nanašajo na višje starosti in daljšo pokojninsko dobo, spremembe pri določanju pokojninskih osnov pa na dolžino obdobja, iz katerega se upoštevajo plače oziroma zavarovalne osnove (novi zakon za oboje uporablja enoten termin: osnove) za njihov izračun. V nadaljevanju predstavljamo najpomembnejše novosti.