O letošnjih valorizacijskih količnikih in odmeri pokojnin
Po veljavnem zakonu (ZPIZ-2 s spremembami) so valorizacijski količniki ter podatki o višini povprečne stopnje davkov in prispevkov, ki se obračunavajo od plač, najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji starostni, predčasni in invalidski pokojnini, zagotovljeni pokojnini in najnižjem znesku invalidske pokojnine, uveljavljene po tem zakonu, nujni za odmero in določitev dokončne višine pripadajočih pokojnin, uveljavljenih v posameznem koledarskem letu.
Večina naštetih podatkov v začetku leta še ni na razpolago. Za izračun manjkajočih namreč takrat še niso znani in objavljeni predpisani statistični podatki. To zavodu upokojenim v tem času onemogoča izdajo dokončnih odločb o višini pripadajoče pokojnine. Zato lahko takim upravičencem izdaja le začasne odločbe. Ko so vsi našteti podatki znani, pa po predhodni ustrezni prilagoditvi računalniških programov začasne odločbe po uradni dolžnosti nadomesti z dokončnimi. Zadnje nato služijo tudi kot podlaga za obračun morebitnih razlik med dokončno določeno in dotedanjo višino pripadajočih pokojnin.
Znani so letos veljavni valorizacijski količniki
Med elemente, ki imajo še kako pomemben vpliv na višino pripadajoče pokojnine upravičenca, nedvomno spadajo tudi valorizacijski količniki. Omogočajo namreč izračun pokojninske osnove, od katere mu jo zavod praviloma odmeri. Služijo preračunu razpoložljivih mesečnih povprečij osnov zavarovanca (to je plač oziroma zavarovalnih osnov) iz predpisanih prejšnjih let zavarovanja. Namen, vlogo in način njihovega izračunavanja določa veljavni zakon (ZPIZ-2).
Valorizacijske količnike je treba vsako leto na novo določiti. Na njihovo višino zavarovanci nimajo nobenega vpliva. Uporabni so le za izračun pokojnin, uveljavljenih v koledarskem letu, za katero veljajo. Objaviti jih mora minister, pristojen za delo, z njihovo višino pa mora soglašati tudi minister, pristojen za finance. Letos veljavni količniki so bili objavljeni v Uradnem listu (št. 47/22) 1. aprila.
Letos ugodni revalorizacijski količniki
Med pomembnejše elemente, ki vplivajo na višino pripadajoče pokojnine, vsekakor spadajo tudi valorizacijski količniki. Njihov namen, vlogo in način izračunavanja določa veljavni zakon (ZPIZ-2). Namenjeni so izračunu pokojninske osnove, od katere upravičencu odmerimo pripadajočo pokojnino. Z njimi preračunavamo mesečna povprečja osnov posameznega zavarovanca (to je plač oziroma zavarovalnih osnov) iz predpisanih prejšnjih let zavarovanja. Vsako leto jih je treba na novo določiti. Na višino zavarovanci nimajo nobenega vpliva. Veljajo le za izračun pokojnin, uveljavljenih v posameznem koledarskem letu. Objaviti jih mora minister, pristojen za delo, strinjati pa se mora tudi minister, pristojen za finance. Letošnji so objavljeni v Uradnem listu RS, št. 51/21, z dne 2. aprila 2021.
Morda invalidnina znova za vse
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) v primerjavi z zakonom (ZPIZ-1), veljavnim pred njim, invalidnine za telesno okvaro ne uvršča več med pravice, zagotovljene z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem. Invalidnina je bila po ZPIZ-1 in predpisih, veljavnih pred njim, ki so urejali pokojninsko in invalidsko zavarovanje, denarno nadomestilo. Do takega prejemka je bil upravičen zavarovanec s telesno okvaro, nastalo praviloma med zavarovanjem, če je izpolnjeval predpisane pogoje, določene v zakonu.
Bo mogoče naknadno izplačilo dodatka za pomoč in postrežbo?
Vlada je na seji konec marca sprejela Predlog zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za pomoč in postrežbo ter ga posredovala v obravnavo po rednem postopku državnemu zboru. Njegov namen je vzpostavitev zakonske podlage za naknadno izplačilo dodatka za pomoč in postrežbo slepim osebam, zdravstveno zavarovanim po drugem zavarovancu zavoda ali upokojencu skladno z določbami ZPIZ-1 in ZPIZ-2, do katerega bi bili ti upravičeni, če eden od staršev ali druga oseba ne bi prejemala dodatka za nego po predpisih o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.
Lani znova znižanje razmerij med pokojninami in plačami
Kot že vrsto let smo tudi letos za marčno revijo zbrali nekatere pomembnejše statistične podatke, ki omogočajo okvirne ocene gmotnega položaja uživalcev pokojnin v preteklem letu. Statistični urad Republike Slovenije (Surs) je konec decembra lani objavil podatke o gibanjih cen življenjskih potrebščin v preteklem letu, sredi februarja letos pa še o gibanjih povprečne mesečne plače. Zavod pa je v Mesečnem statističnem pregledu za december 2020 (MSP) januarja letos predstavil podatke o ravni pokojnin, izplačanih v preteklem letu, skupaj še z vrsto drugih zanimivih kazalnikov o uživalcih pokojnin in drugih prejemkov, ki jih izplačuje. V tem zapisu se bomo omejili le na gibanja pokojnin.
Leta 2021 le redna uskladitev?
Tako kot je običajno že vrsto let, je tudi letos Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v septembru pripravil Jesensko napoved gospodarskih gibanj 2020. Dokument obsega številne kazalnike, ki med drugim omogočajo tudi ocenjevanje trenutnega in prihodnjega življenjskega standarda večine prebivalcev. V tem prispevku se omejujemo le na povzemanje tistih, ki vplivajo na gmotni položaj upokojencev in uživalcev drugih prejemkov iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Kombinacija strogih zdravstvenih in zaščitnih ukrepov, namenjenih borbi proti pandemiji covida-19, je izrazito negativno vplivala na gospodarsko dejavnost v državi. Le-ta je bila v prvem polletju letošnjega leta za skoraj 8 odstotkov nižja kot v enakem obdobju lani. Še izraziteje pa se je znižala v tretjem četrtletju. Zato, da bi čim bolj omilili negativne posledice pandemije, so ne le država, ampak tudi Evropska centralna banka in Evropska komisija sprejele številne ukrepe, namenjene ublažitvi izpada dohodkov v gospodarstvu in pri...
Manj obetavni polletni statistični podatki
Tudi letos smo iz Mesečnega statističnega pregleda za junij 2020, ki ga redno objavlja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod) na svoji spletni strani, in lastnih preračunov zbrali nekaj ključnih statističnih podatkov o finančnem poslovanju zavoda ter gibanjih števila uživalcev pokojnin in drugih prejemkov v letošnjih prvih šestih mesecih. Zbrani podatki, izraženi v absolutnih številkah in odstotkih, kažejo na manj ugodna letošnja gibanja od lanskoletnih.
V prvem polletju je zavod zbral 3.048,6 milijona evrov dohodkov, kar je za 13,8 odstotka več kot v enakem obdobju preteklega leta. Znesek dosega 52,3 odstotka za letošnje leto s finančnim načrtom načrtovanih sredstev. Struktura zbranih dohodkov pa je zaradi spremenjenih gospodarskih razmer tako doma kot v tujini, na katere vplivajo predvsem posledice koronavirusa, nekoliko manj spodbudna od lanskoletne.
Znani valorizacijski količniki
V prejšnji številki smo pisali o tem, da zavod še ne more do zdaj upokojenim v letošnjem letu izdati dokončnih odločb o pripadajočih pokojninah. Še vedno namreč niso bili znani valorizacijski količniki, ki omogočajo njihov izračun. Z njihovo objavo v Uradnem listu RS, št. 78/20, z dne 29. maja 2020 pa je bila formalna podlaga tudi za to izpolnjena. Tako bo zavod lahko začasne odločbe po uradni dolžnosti nadomestil z dokončnimi, potem ko bo letos veljavne valorizacijske količnike vključil v ustrezne računalniške programe.
Določitev dokončne višine letošnjih pokojnin še ni mogoča
Višine pripadajočih pokojnin, uveljavljenih v posameznem koledarskem letu, ni mogoče določiti, dokler niso objavljeni vsi podatki, predpisani z zakonom, ki jih je treba upoštevati pri njihovi odmeri. Ti veljajo le za vse pokojnine, uveljavljene v tem letu. Gre za valorizacijske količnike za preračun plač in zavarovalnih osnov iz določenih obdobij, v katerih je bila oseba vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki omogočajo izračun pokojninskih osnov za odmero pokojnin, znesek najnižje in najvišje pokojninske osnove, znesek najnižje pokojnine ter tudi znesek zajamčene starostne in invalidske pokojnine za upravičence, če so dopolnili 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Za pridobitev pravice do izplačila dela vdovske pokojnine pa najvišji možni znesek tega izplačila in zgornjo mejo za skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine.
