Zgodbe | oktober '23

Spoznajte jih

Če ne bi bilo covida, bi Matjaž Eržen iz Škofje Loke pred dvema letoma slovesno praznoval šest desetletij gledališkega ustvarjanja na odru Kulturnega društva Loški oder Škofja Loka.

Matej Čujovič, predsednik KUD Loški oder, ki deluje na Spodnjem trgu, je ob februarskem praznovanju 120. obletnice delovanja gledališča spomnil na prigodo, ko sta se pred več kot 60 leti na cesti pred gledališko zgradbo ruvala »fant s fletnimi kodri« Matjaž Eržen in Janez Babnik. Ravs je prekinila igralka, režiserka in mentorica Poldka Štiglic in njunima materama predlagala, da prvega vključijo v igralski, drugega pa v tehnični kolektiv tedanjega Loškega gledališča Svoboda. Matjaževa mama je sprejela njeno pobudo in fant je v sezoni 1961/1962 najprej zaigral kot Pepček v igri Silni bič, nato pa je bil že Kekec v istoimenskem delu Janka Modra. Iz tedanje gledališke generacije je edini, ki še vedno nastopa. Desetega novembra bo dopolnil 75 let. Pravi, da na odru pogreša izjemno Jušo Berce ter vsestranskega Jožeta Drabika. Seveda pa se rad spomni vseh pokojnih soigralk in soigralcev ter režiserjev, s katerimi je v dobrih 60 letih nastopanja v 58 predstavah igral 64 vlog.

Zgodbe | februar '23

Spoznajte jih

Prof. Matevž Fabijan, prejemnik naziva častni občan MO Kranj v letu 2022 za razvoj kakovostnega zborovskega petja ter njegovo uveljavitev doma in v tujini, se lahko pohvali z bogato kariero. Vodil, in to zelo uspešno, je različne odrasle, mladinske in otroške zbore ter druge glasbene sestave. Poleg tega je bil tudi strokovni svetovalec na številnih pevskih srečanjih in član žirij na domačih in mednarodnih pevskih tekmovanjih.

Zborovodja, dirigent in muzikolog, bo oktobra dopolnil 90 let, a se še dobro spominja, da se je v mladosti večkrat peš ali s kolesom odpravil v Prešernovo hišo v Vrbi. Vedel je, da je Prešeren moral k stricu v Ribnico, in po njegovem mnenju pesem O Vrba izkazuje, da ga je to prizadelo. Med okrog 200 pesmimi, ki jih je uglasbil, je to namenil Oktetu LIP Bled. Zdaj jo prireja še za mešani zbor. Prešeren mu je bil vedno zelo všeč. Uglasbil je na primer pesem Apel in čevljar. Napev je dal tudi Krstu in verzu iz pete kitice: Dežela kranjska nima lepšga kraja, kot je z okolšno ta, podoba raja. Prvi ga je izvedel šenčurski pevski zbor.

Zgodbe | maj '22

Upokojena računovodja Marija Šolar iz Zgornje Besnice ima v več mapah zbrano domače in tuje gradivo o vezenju. Veliko časa in truda je bilo potrebnega za pripravo lepo oblikovanega priročnika Umetnost vezenja.

Do zdaj je izdala štiri poučne in spodbudne knjige z lokalno vsebino in leta 2010 za prvi dve prejela Prešernovo priznanje Mestne občine Kranj. V začetku letošnjega aprila pa je presenetila s priročnikom s kar 265 stranmi, ki ga je izdala pri KUD Sejalec Besnica. Sprva je bil njen namen, da vse, kar že ve in zna o vezenju, prenese na papir in ji bo v pomoč pri mentorskem delu. Sčasoma se ji je porodila ideja, da lahko s knjigo pomaga pri ustvarjanju še drugim veziljam.

Dobro počutje | april '22

Franc Hvasti, ki je kot nekdanji tekmovalec, trener in selektor, pionir slovenskega vrhunskega kolesarstva, je bralcem, ki se radi rekreirajo, pripravil nekaj nasvetov, na kaj naj bodo pozorni, če bi radi ostali gibčni in zdravi.

Ko govorimo o rekreaciji starejših nad 55 let, je po njegovem mnenju treba opredeliti in spoštovati zmernost, razmerje med aktivnostjo in počitkom ter trajanje rekreacije. Doseganje rekordov ni več najpomembnejše. Pomembno je tudi razmerje med obremenitvijo in počitkom, ne glede na to, ali kolesarimo, tečemo ali hitro hodimo. Najprej je navedel, da je prvo pravilo, da kolesarji uporabljajo primerno obvezno opremo.

Zgodbe | marec '22

KAM NAS PELJE ŽIVLJENJE

Kranjčan Franc Hvasti z Brega ob Savi je več kot pol stoletja zapisan kolesarstvu. Kot vrhunski tekmovalec, uspešen trener ali odličen organizator je sodeloval na sedemnajstih svetovnih prvenstvih in štirih olimpijadah.

V 78. letu starosti ta Brežan povsem mirno prizna, da se je za osnovno šolo, ki jo je obiskoval v Stražišču pri Kranju, učil kampanjsko. Ko pa je začel obiskovati poklicno šolo za avtomehanika v Šentvidu pri Ljubljani, je popolnoma spremenil odnos do šolanja. Postal je polno odgovoren perfekcionist. Ti dve lastnosti, ki ju je še dopolnil z nekaterimi izjemnimi pristopi k organizaciji, delu in sprejemanju ter prenašanju znanja, sta ga v naslednjih desetletjih pripeljali do naziva častni občan Mestne občine Kranj, ki ga je prejel decembra lani za izjemen prispevek k športu in razvoju kolesarstva v Kranju tako v nekdanji Jugoslaviji kot tudi samostojni Sloveniji.

Zgodbe | jun. '21

Če boste 3. julija na Radiu Slovenija 1 poslušali oddajo Na današnji dan, bo v njej morda mogoče slišati, da se je tega dne leta 1948 v Ljubljani rodil slovenski brigadir, zgodovinar, pisatelj, novinar, muzealec, pravnik, urednik, veteran vojne za Slovenijo, generalmajor Janez J. Švajncer, ki je k svojemu imenu dodal J., da bi ga razlikovali od očeta, pisatelja Janeza Švajncerja.

Zgodnje otroštvo je preživel na majhni kmetiji maminih staršev v Hranjigovcih nad Ormožem. V Mariboru je preživel osnovnošolska, gimnazijska in študentska leta na višji upravni šoli. Tam je tudi vodil študentsko organizacijo in bil izvoljen za poslanca. Nato je začel služiti tedanji domovini. Ponosno pove, da je v letih 1971 in 1972 kot eden najboljših končal šolo rezervnih oficirjev pehote v Bileći in tečaj za rezervne oficirje vojaške policije v Pančevu. Leta 1973 se je šolal na zvezni šoli SDV v Beogradu in jo končal kot prvi po rangu. V letih 1973 in 1974 je bil zaposlen na Republiškem sekretariatu za notranje zadeve. Leta 1974 je SDV zapustil samovoljno.

Zgodbe | maj '21

Iztok Kraševec je prejemnik velike športne nagrade za življenjsko delo 2020, ki jo podeljujeta Zavod za šport Kranj in Mestna občina Kranj. S čim si jo je zaslužil v 63. letu Gero, kot ga kličejo še iz osnovnošolskih let?

Velik športni zanesenjak že pol stoletja deluje na področju rekreativno-tekmovalnega športa, je tudi nepogrešljiv pri organizaciji marsikaterega dogodka. Bil je nogometaš, vaterpolist, košarkar, teniški igralec, v letih pred upokojitvijo pa prisega na golf. Zakaj tako raznotera izbira športov? S prvim je želel nadaljevati zelo uspešno očetovo nogometno pot in v njem je užival. K vaterpolu so ga pritegnili prijatelji. S košarko je kot fant iz bloka pri kranjskem vodovodnem stolpu v trojkah polnil prosti čas. Na prosto igrišče so po vsaki tekmi morali čakati uro in pol ali celo dlje, tako zasedeno je bilo. V času, ko se je odločil za tenis, se je bilo treba najmanj teden prej naročiti za prosti termin. Vanj je prestopil, ker si je lažje našel primernega soigralca. Golf, s katerim si polni čas in dušo v zadnjih letih, pa je igra, pri kateri je, kot je izjavil za Kranjske novice, ključno s čim manj udarci doseči dober rezultat.

apr. '21

Zastava je najpogosteje uporabljani simbol države. Med več tisoč zbranimi posnetki namestitev zastav ter zastavic držav in zvez sveta žal negativno izstopajo tiste, uporabljane v Sloveniji, ali tiste, ki predstavljajo našo državo na različnih srečanjih. Pa bomo letos praznovali že trideseto obletnico razglasitve samostojne Republike Slovenije.

Pred nami je šest prazničnih dni, ko lahko izkažemo pravilno in spoštljivo ravnanje z zastavo Republike Slovenije. Ob njej pa tudi s slovensko narodno zastavo in tudi zastavo Evropske unije. Čez nekaj dni bo v spomin na 7. april 1848 dan slovenske zastave v Geossu, nato že uveljavljena praznika 27. april in 1. maj, skoraj spregledan   dan Evrope 9. maja in še premalo spoštovan dan Primoža Trubarja 7. junija, ki sicer ni dela prost dan. Kot višek tega obdobja pa je dan državnosti 25. junija.

Zgodbe | jan. '21

Marjana Jekovec je znana po tem, da vsak predlog, ki je v dobro sredini, v kateri je delala ali s katero sodeluje, sprejme in ga oplemeniti. Zato je 3. decembra 2020 prejela priznanje Mestne občine Kranj za prispevek h kakovosti življenja v Krajevni skupnosti Bitnje. Od leta 2014 je tudi častna članica KUD Bitnje.

V krajevni skupnosti so zapisali, da se je zavzemala za gradnjo novega vrtca v Zgornjih Bitnjah, ki naj bi stekla letos. Pripravljala je različne prostovoljne delavnice za otroke in nastope otrok na krajevnih prireditvah. Dolga leta je vodila otroško folklorno skupino, ki je bila povsod srčno sprejeta, sodelovala je pri različnih dogodkih od Prihoda pomladi, Miklavževanja do obiska dedka Mraza ...

Zgodbe | jul. '20

Marija Veršič, po domače Tomažinova Minka, z Brezovice pri Ljubljani se rada smeji in večkrat ponovi, da so bili v mladosti vsi dnevi prekratki, zdaj pa postajajo predolgi. A to je bolj šala, saj je izjemno dejavna, čeprav ji teče 77. leto.

Je ženska mnogih talentov. Presenečeni smo bili, ko je povedala, da je v dvoranici za srečanja društev, v katerih sodeluje, po tleh sama položila keramične ploščice. Da ji gredo od rok zidarska, keramičarska, krovska, slikarska in podobna dela, je dokazala v preteklih desetletjih, ko sta z možem Heinzem zgradila hišo, obnovila hišo staršev ter obsežno gospodarsko poslopje oziroma hlev, na katerega je sama narisala freski.