-
Ženska pevska skupina Bodeče neže AFS Ozara Kranj je pripravila letni koncert, ki so ga posvetile tudi 80. letnici njihove pevke. Z izbranimi ljudskimi pesmimi in recitacijami sedmih avtorskih pesmi ter uvodno Cankarjevo pripovedjo o izjemnostih naše domovine so se poklonile članici skupine Jožici Debeljak, ki že dolga leta skrbi za ohranjanje ljudskega izročila. Februarja je praznovala 80. rojstni dan. Na koncu koncerta je recitirala svojo pesem o tem, kako smo dobili našo deželo.
Jožica Debelak, Joži Šmid in Živka Murko (1. glas), Barbara Kozjek, Tea Sušnik, Jolanda Podobnik, Mateja Urbiha (2. glas) ter Anita Peteh, Metka Herman, Justina Repina (3. glas) so izvedle koncert pod naslovom Naše pesmi, naše misli. Bodeče neže del programa pojejo v narečjih, pojejo pa iskrive, nagajive in tudi pesmi o žalostnih dogodkih v preteklosti. Pritrjujemo oceni vodje skupine Mateje Urbiha, da so želele izvesti lep, spontan večer za nastopajoče in zveste obiskovalce. Želimo jim, da bi prihodnje leto pevsko in odločno pripovedno počastile 30. obletnico delovanja in polnoletnost letnih koncertov.
Zakaj čakati le zakon o dolgotrajni oskrbi?
Mestna občina Kranj pripravlja strategijo reševanja problematike staranja prebivalcev, saj je delež starejših občanov 19,2 odstotka, do leta 2030 naj bi se zvišal na 30 odstotkov. Konec januarja, tik pred koncem javne razprave o osnutku strategije so pripravili forum z naslovom Kranj – mesto prihodnosti tudi za starejše.
Župan Matjaž Rakovec je poudaril, da si želijo čim več idej ljudi, ki se tako ali drugače srečujejo s tematiko skrbi za starejše, še posebej z vsemi stopnjami demence. Kako skrbeti za starejše občane, kako jim omogočiti lažje bivanje v sedanjih bivališčih med svojimi ter kako razvijati tako institucionalne kot tudi neinstitucionalne storitve za starejše so bile osrednje teme več kot triurne izmenjave mnenj v kranjski knjižnici, ki bo kmalu postala četrta demenci prijazna točka v mestu.
O tolerju, gasilcih in kmetovanju
Povod za ta zapis so (pred)poročne navade z Iga, ki sem jim bil priča, ko se je nevesta, 32-letna Katja, poslavljala od domačih v Mateni, da se za stalno preseli v novi dom. Krajani, okrog 40 jih je sodelovalo, so ji pripravili krasen mlaj, visok nad deset metrov in bogato okrašen s smrekovimi vejicami, trakovi in desetinami belih, rumenih in vijoličastih cvetov iz krep papirja. Med postavljanjem so izvedli tako imenovani toler. Ta je bil za bodočega moža Blaža znatno cenejši, kot če bi pripravili šrango …
Športna kronika sedmih desetletij
Jože Javornik iz Stražišča v Kranju, nekdanji skakalec, trener, sodnik in tehnični delegat vseh stopenj, je bil kar 42 let predsednik Smučarskega kluba Triglav Kranj. Je prvi častni predsednik kluba in avtor zbornika z naslovom 70 let v službi smučarskih skokov, ki ga je pripravil pri 84 letih.
Športno kroniko je pripravil v enem letu. Največ časa je porabil za statistiko državnih prvakov. Vso je izračunal peš, računalniško pa jo je obdelala žena Meta, ki je bila tudi dejavna v klubu. »Upošteval sem mnenja, da naj 70 let svojega delovanja v klubu prikažem jedrnato. Z okrog 150 fotografijami Branka Finžgarja in 30 iz osebnega in klubskega arhiva je opremljenih več kot petdeset mojih prispevkov, grafov in tabel ter zapisov dolgoletnih aktivnih sodelavcev. Ti so množično prišli na predstavitev publikacije.«
-
Zakaj se je iskrenemu sogovorniku z bogatim besednim zakladom in neizmernim znanjem Radovanu Rakovcu - Mahi iz Zgornjih Bitenj življenje pri 25 letih usmerilo na svojevrsten tir? Letos bo preteklo že štirideset let od tedaj, ko je začel svojo vizijo sveta predstavljati s tapiserijami. Sam nariše predloge zanje in jih tudi stke.
Po izobrazbi je ekonomist. Najprej je delal v trgovskem podjetju Kokra Kranj, nato pa v Mesni industriji Gorenjske. Ocenjuje, da je zaradi stresnega dela zdrsel v depresijo, nato se mu je vse skupaj sesulo. Pristal je v bolnici v Begunjah in v 23 mesecih neprekinjenega bivanja tam ustvaril knjigo Od prebujanja vesolja do prebujenja človeka, ki je pred kratkim doživela že četrti ponatis. »Hvaležen sem, da so me naučili delati tapiserije in mi tako ohranili ustvarjalne navade. Najprej sem naredil komplet tapiserij geometrijskega tarota.
Raznovrstno delo ga krepi in radosti
Na poti od Podpeči proti Igu nas je kmalu po vstopu v Podkraj na desni strani na robu dvorišča hiše s številko 74 pozdravil mlaj s panjema v vznožju, z gasilsko cevjo C, ovito okrog visoke smreke, s čebelo in portretom moškega, ki je v začetku julija vstopil v označeno 70. leto, in s pravilno nameščeno vodoravno plapolajočo zastavo Slovenije.
Dvorišče in okolica stavbe, čebelnjaka in gospodarskega poslopja sta bila tako pospravljena, da je kazalo, kot da so prebivalci – jubilant Franc Tehovnik, žena Ani, sinova Tomaž in Jakob in vnuk Žiga – nekje na izletu. Kasneje smo izvedeli, da je bila domačija petkrat opredeljena za najbolj urejeno kmetijo v občini Ig in je dvakrat dobila priznanje za najlepše urejene balkone.
Druženje na ulicah in dvoriščih
V Gorenjskem muzeju so vstopili v evropsko leto kulturne dediščine z razstavo En-ten-tentera. Šestnajst članov študijskega krožka Kranjčani, ki ga je od poletja 2016 vodila muzejska svetnica mag. Tatjana D. Eržen, je proučevalo življenje kranjskih otrok od konca 19. stoletja do šestdesetih let 20. stoletja. Pripravili so razstavo predmetov, fotografij in spominov, ki so strnjeni v obširnem in slikovno pestrem katalogu. Razstavo si lahko ogledate do 28. februarja v kranjski mestni hiši.
Iz zanimivih zapisov med drugim izvemo, da so pričevalci otroštvo preživljali v starem mestnem jedru od Bekseljna do Pungrata. Darja Okorn, pravnukinja nekdanjega kranjskega župana Cirila Pirca, je povedala, da hiš v mestu niso zaklepali, da so bile igrače navadno predmet prestiža, s katerimi so se otroci igrali zelo previdno, da ne bi česa polomili ali izgubili. In še zanimivo spoznanje, da otroci svojih težav niso prelagali na starše, ker ti niso bili pripravljeni nositi odgovornosti za to, kar se je zgodilo otrokom.
-
Za Slovensko kroniko tisočletja s podnaslovom od Karantanije do desete vlade samostojne Slovenije novinar in publicist Peter Colnar med viri navaja šestintrideset temeljnih naslovov enciklopedij, kronik, knjig, leksikonov ter časopisov in revij, iz katerih je zajemal materijo. To je njegova druga knjiga. V prvi knjigi z naslovom Zato pa še živimo je izpostavil Slovence, ki jim je s svojim delom uspelo v Evropi. Zanjo je avtor porabil kar dvajset let rednega dopoldanskega upokojenskega ustvarjanja z računalnikom. Za skupno 55 let novinarsko-publicističnega dela je zato prejel nagrado Mestne občine Kranj za leto 2016.
-
»Sem tak kot Greta Garbo, skrivam svojo starost,« je med pogovorom dejal Kranjčan Jurij Kurillo, upokojeni pediater, pisec in fotograf, in svojo odločitev podkrepil s spoznanjem, da »nekateri v mladosti ne naredijo veliko. Drugi pa še v starosti nič. Za javnost.«
Njegovo mladost so po šestem letu polnili življenje nad bližnjo Zarto, sotesko reke Save, obiskovanje nemške šole med drugo svetovno vojno in odkritje odstranjenih slovenskih knjig z dragoceno Vodnikovo Pismenostjo in gramatiko v drvarnici ob kranjskem gasilskem domu.
-
Med častnimi občani Mestne občine Kranj je od lanskega decembra tudi Vincenc Draksler. Drugega januarja je dopolnil 85 let, več kot polovico pa jih je preživel v Nemčiji in Švici. Vendar pa rojstnih krajev ni pozabil, še več – že nekaj let financira projekte za pomoč zdravljenim odvisnikom.
Kot je pojasnil nekdanji dolgoletni kranjski župan Mohor Bogataj, se je Vinko, kot ga prijateljsko kliče, pred poldrugim desetletjem oglasil v županski pisarni. Povedal je, da živi v Nemčiji in da bi zaradi določenih okoliščin stavbo gostilne v Pristavi pri Tržiču dal v dobrodelni namen. Po premisleku in posvetovanjih sta se dogovorila, da jo bodo uporabili za pomoč odvisnikom. Ustanovili so Fundacijo Vincenca Drakslerja. V naslednjih letih so objekt za 490 tisoč evrov obnovili v moderen reintegracijski center. Polovico denarja za obnovo in nadzidavo je dal dobrotnik Vincenc, polovico pa MO Kranj. K temu so precej sredstev prispevali tudi Županovi teki, ki jih je predlagal Vincenc in tudi finančno podpiral. Tako je v Pristavi zaživelo tudi socialno podjetje s šivalnico in sodobno mizarsko delavnico, v katerem pretežno obnavljajo še uporabne tekstilne, lesene in druge predmete, ki jih zdaj prodajajo že v treh trgovinah v Pristavi in Kranju.