Josipina (Pepica) Počivavnik (na sredini), po rodu iz Laškega, je bila zelo podjetna gospa. V Ljubljani je bila do nenadne smrti na silvestrovo leta 1906 lastnica hotela Lloyd na začetku današnje Trubarjeve ulice. Z Reke, kjer je začela svojo gostinsko dejavnost, je s sabo pripeljala tudi temnopoltega »boya«, ki je delal v hotelu. Na skrajni desni sedi njena nečakinja Ivanka, ki jo je imela kot za svojo, skrbela pa je tudi za druge nečake in nečakinje. Fotografijo hrani Ivankina vnukinja Lepša Šturm.

Ko še diši po zimi se najbolj razveselimo prvih zvončkov, ki prikukajo  izpod snega. Pri nas rastejo le navadni mali zvončki (Galanthus nivalis), ki pa se med sabo razlikujejo po obliki in številu cvetov, po  velikosti, obliki, številu in obarvanosti zunanjih in notranjih perigonovih listov in še po marsičem. Dovolj, da jim v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani posvečajo posebno pozornost. Konec meseca, od 26. do 28. februarja, od 9. do 17. ure prvič pripravljajo tridnevni festival zvončkov, na katerem bodo pokazali klekljane zvončke na razstavi Zvončki v čipkah, pripravili bodo otroško delavnico izdelovanja zvončkov iz papirja, največ pozornosti pa bodo seveda deležni "pravi" zvončki.  Med drugim bodo obiskovalci  na prodajni razstavi podrobneje spoznali sorto Zvonček ''Ljubljana''  ter poslušali predavanja našega največjega poznavalca zvončkov dr. Jožeta Bavcona in kolumnista uglednih angleških vrtnih revij dr. Johna M. Grimshawa. Predavanja so brezplačna.

 Številka za klic v sili - 112 - je tista, na katero najprej pomislimo, ko se nam zgodi prometna ali katera druga nesreča. Že 25 let je to enotna in brezplačna številka, na katero lahko pokličete, če potrebujete pomoč gasilcev, nujno medicinsko pomoč, druge reševalne službe ali policijo, v vseh 28 državah Evropske unije, pa tudi  v večini drugih evropskih držav, med drugim v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, na Kosovu in na posameznih območjih Rusije. Povsod je klic omogočen tudi v angleškem jeziku. Gluhim in naglušnim pa je omogočen besedilni 112 klic preko sms-a.

 Na slovenski kulturni praznik 8. februarja večina kulturnih ustanov, muzejev, galerij in drugih razstavišč  po vsej Sloveniji odpira svoja vrata za brezplačne oglede, javna vodstva, pogovore o razstavljenih delih …  Knjižnice in večje knjigarne pripravljajo pogovore z literati, javna branja in druge dogodke. Tukaj je le nekaj namigov, več informacij je med drugim tudi na spletnih straneh:  http://zgodovina.si, www.kulturnik.si in na straneh lokalnih kulturnih ustanov.

Daljava se ni skrčila

Za Ivko ima december poseben čar, poln je pričakovanj in prijetnih srečanj, pogovorov. Iztok in Tatjana prideta z vnuki na obisk. Besede kar frčijo iz njih. Veliko dela ima, a kljub letom vse opravi. V poseben užitek ji je božično drevce. Napeče kekse, potico, poprtnik. Vse po starih babičinih receptih. Zdi se ji, da ji duša kar poje. A nenadoma se počuti, kot da jo je zgrabil krč. Zbode jo misel, grenka, zoprna. Že nekaj časa se vlači po njej, poganja se v rasti.

Med njo in možem Juretom ni več svetlih pogledov, rahlih dotikov, toplih besed … Tako je bila zakopana v delo, da tega sploh ni opazila. V prazničnem decembru pa je to udarilo na površje. Zagrenjeno obstane in skoraj krikne: »O, prekleto! Saj to je prazno življenje! Daljava raste med nama.« A že v naslednjem hipu dozori v njej sklep: »To praznino morava skrčiti, izkoreniniti!«

Na fotografiji so dekleta iz Bogneče vasi pri Trebelnem. Fotografija je nastala v Trebnjem poleti leta 1945, kmalu po končani drugi svetovni vojni, zato so na sliki v ozadju tudi trije partizani v uniformah. Sliko hrani naša naročnica Tončka Novak.

Junija 1955 so se za spomin fotografirali absolventi in predavatelji šentjurske kmetijsko-gospodinjske šole. Med njimi je bila tudi Pavla Korenčan z Iga, ki se je septembra 2015 s še nekaterimi sošolci udeležila srečanja ob 60. obletnici zaključka šolanja. Z zanimanjem so si ogledali prostore sedanjega Šolskega centra Šentjur in obujali spomine na mlada leta.