Možganska kap bolj ogroža kadilce
Mnoge raziskave so pokazale, da spada kajenje med najpomembnejše dejavnike, ki povečujejo tveganje za nastanek možganske kapi. Za 45 odstotkov bolj ogroženi so pasivni kadilci v primerjavi z nekadilci, pri aktivnih kadilcih pa tveganje narašča sorazmerno s številom pokajenih cigaret. Vsakih pet dodatnih cigaret na dan pomeni 12-odstotno povečanje tveganja. Cigaretni dim namreč vsebuje številne kemijske snovi, od katerih jih je najmanj 250 neposredno škodljivih za zdravje, 69 pa rakotvornih. S kajenjem v telo nenehno vnašamo strupe, ki iz pljuč prestopajo v kri in škodujejo drugim organom. Ko kajenje opustimo, se to tveganje znatno zmanjša.

POISKALI SMO ODGOVOR

Slovenija je ena redkih držav v EU, kjer obstaja dolžnost polnoletnih otrok, da preživljajo starše, česar ne bo spremenil niti zakon o dolgotrajni oskrbi. Zaradi tega pa mnogi starejši doživljajo precejšnjo stisko, ker se čutijo kot breme otrokom, njihove otroke pa skrbi, kako bodo zmogli preživljati svojo družino in hkrati pomagati staršem.

Ker smo v uredništvo prejeli več pisem s podobno vsebino, smo poiskali odgovore na Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije. Za začetek svetujejo, naj se vsi, ki imajo kakršna koli vprašanja in da se izognejo skrbem, obrnejo na pristojni center za socialno delo, kjer bodo dobili verodostojne informacije oziroma jim bodo odgovorili na podlagi konkretnih podatkov. Prav tako jih bodo seznanili z oblikami pomoči in podpore, ki obstajajo v sistemu.

Vlažilna čistilna krema Feminelle s hialuronsko kislino in izvlečkom breskve pomaga pri odpravljanju suhosti nožnice med menopavzo in po njej.

Med tistimi, ki boste napisali, kateri dve sestavini vsebuje krema, bomo izžrebali štiri nagrajence in jim po pošti poslali nagrado podjetja Oriflame.
Odgovor nam skupaj s svojimi podatki na dopisnici pošljite do 17. februarja na naslov: Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Za nagrado«, ali izpolnite obrazec na www.vzajemnost.si.

Zaužijemo preveč soli

Sol res predstavlja ključni vir joda v prehrani, vendar pa odrasli prebivalci Slovenije v povprečju zaužijejo približno deset gramov soli na dan, kar je dvakrat več od priporočenega vnosa, je pokazala raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Le 12 odstotkov zaužije manj kot pet gramov soli na dan, kot priporočajo smernice zdrave prehrane. Zato je pri nakupu živil dobro preveriti vsebnost soli, pri čemer nam lahko pomaga t. i. prehranski semafor, ki ga najdemo v brezplačni mobilni aplikaciji VešKajJeš. Nasvete, kako še lahko zmanjšujemo vnos soli, pa lahko preberemo na spletni strani manjsoli.si.

Kultura

Pod geslom Gremo! Brezmejno (GO! Borderless) se na slovenski kulturni praznik uradno začenja projekt Evropska prestolnica kulture (EPK), GO! 2025. Prvič ta naziv skupaj nosita mesti iz dveh držav z različnim zgodovinskim in kulturnim ozadjem: Nova Gorica in Gorica.

Hkrati z njima je letošnja evropska prestolnica kulture tudi Chemnitz, nekdanje vzhodnonemško industrijsko mesto Karl-Marx-Stadt, kjer s programom pod sloganom Videti spregledano pozivajo k sodelovanju, strpnosti, odprti družbi. Na sodelovanju, povezovanju ter preseganju meja, tako fizičnih kot tistih v naših glavah, temelji tudi program na različnih prizoriščih v somestju Goric in okolici. Organizatorji so pripravili približno 800 dogodkov, gledaliških in plesnih predstav, razstav, koncertov in drugih dogodkov, nekateri potekajo vse leto.

Fiona Bird: Kosobrinova kuhinja
To ni le še ena od kuharskih knjig, pač pa vsestransko spodbuja k zdravemu življenju. Najprej z gibanjem v naravi ob nabiranju zelišč in plodov, seveda z napotki, kdaj in kako jih nabiramo, nato pa s pripravo jedi povsem novih okusov in vonjev. V gozdu, na travniku, celo v živi meji in ob morski obali najdemo namreč veliko več užitnega, kot bi si predstavljali. Zakaj torej ne bi kdaj pripravili omake iz vodne kreše, korenčkove torte z deteljo, morskih kokic ali pozdravili pomladi z makroni iz vijolic, polnjenih s kremo iz trobentic? (Pipinova knjiga, 21 evrov)

Zdravje

Več kot tretjina odraslih ljudi ima zvišan krvni tlak, ki lahko vodi do resnih zdravstvenih obolenj. Zato o zniževanju tlaka pogosto pišemo. Veliko manj pozornosti pa posvečamo prenizkemu krvnemu tlaku, ki sicer ne ogroža zdravja, a lahko povzroča težave.

Da je krvni tlak prenizek, lahko posumimo ob znakih, kot so utrujenost, omotica ali vrtoglavica, šumenje v ušesih, težave z zbranostjo, slabost, celo omedlevica. Med najpogostejšimi vzroki nižjega tlaka je dehidracija. Če celice v telesu ne dobijo dovolj vode, se krvne žile zožijo, ledvice pa proizvajajo manj urina. To se še posebej hitro zgodi, kadar se močno potimo na primer zaradi poletne vročine ali visoke telesne temperature, če imamo prebavne težave (bruhanje, driska) ali pa smo fizično aktivni, pa ob tem pozabimo piti.