Najprej je treba pojasniti, da je višina pokojnine odvisna od višine osnove, na primer plače, od katere so bili plačani prispevki, in od dolžine obdobja plačevanja prispevkov. Na višino pokojnine lahko vpliva tudi starost ob upokojitvi v primeru, da zavarovanec oziroma zavarovanka ne izpolnjuje pogojev za starostno upokojitev, izpolnjuje pa pogoje za predčasno upokojitev, saj se pri izračunu višine predčasne pokojnine po veljavnem zakonu le-ta zniža za 0,3 odstotka za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 65 let starosti.

V državnem zboru je bil 13. januarja sprejet Zakon o dopolnitvi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2L), s katerim urejajo dodatno usklajevanje pokojnin in drugih prejemkov tako, da je višina dodatne uskladitve določena v treh različnih odstotkih glede na leto uveljavitve pravice oziroma upokojitve. S tem zakonom se v celoti odpravljajo zaostanki neusklajevanja pokojnin in drugih prejemkov v obdobju od 2010 do 2015 za več kot štiristo tisoč prejemnikov, ki so bili še prikrajšani. Februarja pa bodo upokojenci in drugi prejemniki deležni še redne uskladitve v višini dobrih štirih odstotkov.

Ob izpolnjenih pogojih za pridobitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine se marsikateri zavarovanec sprašuje, ali je zanj ugodnejša upokojitev v letošnjem ali prihodnjem koledarskem letu in kolikšna je lahko razlika v višini pokojnine. V zvezi s to odločitvijo je letos situacija še zahtevnejša, kot je bila lani.

Žal ni mogoče točno odgovoriti, ker bo podatek o povečanju neto plač v letu 2021, ki vpliva na višino valorizacijskih količnikov in posledično na višino pokojnine, znan šele februarja 2022, takrat pa je že prepozno za odločitev o upokojitvi: ali 31. decembra 2021 ali 1. januarja 2022. Prav tako še ni jasno, ali bo v decembru izredna uskladitev in v kolikšnem obsegu. Za tiste, ki imajo namen delati vsaj še nekaj mesecev v naslednjem letu, pa ni nobene dileme, da je to ugodnejše kot upokojitev konec letošnjega leta.

V tridesetih letih samostojne države Slovenije je bilo nekaj zelo pomembnih mejnikov na področju obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v katero se v vlogi vplačnikov oziroma kasneje prejemnikov prej ali slej vključijo skoraj vsi državljani oziroma tudi tujci. Ob treh reformnih zakonih, to so ZPIZ/92 z uveljavitvijo 1. aprila 1992, ZPIZ-1 z uveljavitvijo 1. januarja 2000 in ZPIZ-2 z uveljavitvijo 1. januarja 2013, je bilo še več bolj ali manj bistvenih sprememb in dopolnitev teh zakonov. Največ sprememb in dopolnitev je bil deležen ZPIZ-2. Zadnja sprememba (ZPIZ-2K) je začela veljati prejšnji mesec.

Zakon o spremembah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2K), ki je bil objavljen v Uradnem listu 8. oktobra, dopolnjuje definicijo pokojninske dobe brez dokupa, na podlagi katere se zdaj v to dobo šteje tudi obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje po 1. januarju 2013, če se je oseba prostovoljno vključila pred 31. decembrom 2012. Vendar to velja samo do prve prekinitve zavarovanja in pod pogojem, da so bili za to obdobje plačani prispevki.

V prehodni določbi je določeno, da uživalcem pokojnin, ki so z upoštevanjem časa prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje med 1. januarjem 2013 in prvo prekinitvijo uveljavili pravico do starostne ali predčasne pokojnine po ZPIZ-2, zavod v šestih mesecih od začetka uporabe ZPIZ-2K po uradni dolžnosti na novo odmeri starostno pokojnino oziroma odmeri starostno pokojnino namesto predčasne. Pri tem se upošteva čas prostovoljne vključitve od 1. januarja 2013 do prve prekinitve, če so se v obvezno zavarovanje vključili do 31. decembra 2012 in so bili za to obdobje plačani prispevki.

Vlada Republike Slovenije je 19. marca Državnemu zboru Republike Slovenije posredovala v obravnavo in sprejem Predlog zakona o debirokratizaciji. Predlog zakona predvideva tudi uvedbo t. i. socialne kapice, tj. omejitev obračunavanja in plačila prispevkov za socialno varnost (obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, zaposlovanje in starševsko varstvo) nad določeno višino prejemkov, konkretno, ko osnova za plačilo prispevkov preseže bruto 6.000 evrov.

V samem predlogu zakona je to pomembno področje zelo skopo opredeljeno, in sicer z enim odstavkom v uvodnem delu, kratkim členom in enim odstavkom obrazložitve.

V tretji obravnavi predloga ZPIZ-2I v državnem zboru je bilo s sprejetimi amandmaji koalicije in stranke Desus preprečeno rušenje sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Bila pa je sprejeta rešitev za dvig in izenačitev najnižje predčasne, starostne in invalidske pokojnine ne glede na leto upokojitve, v obsegu med 20 in 50 evrov, kar vseeno pomeni velik dvig. Najnižja pokojnina je zagotovljena v višini 29,5 odstotka najnižje pokojninske osnove, kar znese dobrih 279 evrov. Prav tako se povečujeta zagotovljena starostna in invalidska pokojnina (za doseženo polno pokojninsko dobo) z obstoječih 581 na 620 evrov. Za uživalce invalidskih pokojnin pa se pokojnina v letu 2021 določi v višini 41 odstotkov najnižje pokojninske osnove, kar znese dobrih 388 evrov. Skrajšuje pa se tudi prehodno obdobje za dvig odmernega odstotka za moške s šest na štiri leta.

Novembra je kljub nepričakovanim razmeram, ki jih je povzročila epidemija koronavirusa, uspešno potekala že 3. konferenca pokojninskega in invalidskega zavarovanja v organizaciji GV Založbe. Tokrat seveda prek spleta. Glede na hitro širjenje koronavirusa po vsem svetu in prve učinke, ki jih je imel na gospodarstvo in posledično socialno varnost posameznikov, je bila letošnja osrednja tema konference ustrezno zagotavljanje socialne varnosti v času epidemije in podobnih izrednih razmerah. Poleg osrednje teme je program konference zajel še druga področja, ki so tesno povezana z delovanjem pokojninskega sistema, in sicer trg dela, dolgotrajno oskrbo ter zagotavljanje ustrezne varnosti in zdravja delavcev na delovnem mestu.

Ob izpolnjenih pogojih za pridobitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine se marsikateri zavarovanec sprašuje, ali je zanj ugodnejša upokojitev v letošnjem ali prihodnjem koledarskem letu in kolikšna je lahko razlika v višini pokojnine. 

Žal ni mogoče točno odgovoriti, ker bo podatek o povečanju neto plač v letu 2020, ki vpliva na višino valorizacijskih količnikov in posledično na višino pokojnine, znan šele 15. februarja 2021, ko pa je prepozno za odločitev, kdaj se upokojiti. Za tiste, ki imajo namen delati vsaj še nekaj mesecev v naslednjem letu, pa ni nobene dileme, da je ugodnejša upokojitev v naslednjem letu kot konec letošnjega leta.

Odbor Državnega zbora RS za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na februarski in septembrski seji obravnaval Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je Državnemu zboru RS v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem. Predlog se nanaša predvsem na status dokupljene dobe.

V zadnjih letih smo bili priča večkratnim prizadevanjem oziroma poskusom za ureditev statusa dokupljene dobe, predvsem dokupa študijskih let in dokupa časa služenja vojaškega roka (vojaščina), z obrazložitvijo, da se je z ZPIZ-2 z uvedbo instituta pokojninske dobe brez dokupa osebam, ki so dokupili dobo do 31. decembra 2012, zgodila krivica, na podlagi katere so pri pridobivanju pravic predvsem do starostne pokojnine v slabšem položaju v primerjavi z drugimi zavarovanci. Ali se je res zgodila krivica, kdaj in za koga, ki naj bi jo zdaj odpravil Državni zbor RS, če bo sprejel ZPIZ-2H, kot je bil z amandmaji sprejet na odboru? Zadeva ni enoznačna in jo bom poskušal obrazložiti.