Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2G) je bil sprejet na izredni seji Državnega zbora RS 29. novembra 2019 in objavljen 12. decembra 2019 v Uradnem listu RS. Spet konec leta, kot smo žal že navajeni iz leta 1999 in leta 2012. Predvsem za tiste, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev in so se odločali o datumu upokojitve, je tako pozno sprejetje tik pred zdajci pomenilo kar nekaj negotovosti in bojazni, kdaj je zanje najprimernejši datum upokojitve.

Ob izpolnjenih pogojih za pridobitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine se marsikateri zavarovanec sprašuje, ali je zanj ugodnejša upokojitev v letošnjem ali prihodnjem koledarskem letu. Pri odločitvi za uveljavitev pravice v letošnjem ali naslednjem koledarskem letu je koristno upoštevati vse dejavnike, ki lahko vplivajo na višino pokojnine oziroma drugih prejemkov. Zaradi predvidenih sprememb zakonodaje s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki naj bi začele veljati 1. januarja 2020, je odločitev za izbiro pravega datuma še toliko pomembnejša.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) je marca predstavilo predlog predvidenih sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki se nanašajo na odmerni odstotek, dvojni status in dvig upokojitvene starosti za najmanj 15 let zavarovalne dobe postopno po dva meseca na leto s 65 na 67 let z začetkom uveljavitve leta 2023. Predlog sprememb je obravnaval tudi Ekonomsko-socialni svet (ESS), kjer so se po predstavitvi predloga dogovorili za oblikovanje pogajalske skupine, ki je nadaljevala delo v zvezi s predlaganimi spremembami.

Drage upokojenke, dragi upokojenci,

spodbudni gospodarski kazalniki, ki se kažejo ob vstopu v novo leto, blagodejno vplivajo tudi na pokojninsko blagajno, saj so se ob zmanjševanju brezposelnosti precej povečali dohodki od prispevkov, tako da se je lani delež načrtovanih sredstev iz državnega proračuna zmanjšal za okrog 140 milijonov evrov. Posledice ugodne rasti bruto domačega proizvoda pa se bodo kmalu poznale tudi v upokojenskih denarnicah, saj sta letos predvideni kar dve uskladitvi pokojnin. Po osmih letih se bodo februarja pokojnine končno spet redno povečale skladno s sistemskim zakonom od 1. januarja naprej, in sicer za približno dva odstotka, nato bo aprila po določilih zakona o izvrševanju državnega proračuna sledila še izredna uskladitev v višini 1,1 odstotka.

 Drage upokojenke, dragi upokojenci,

tudi v preteklem letu se je nadaljevalo naraščanje števila zavarovancev, kar le potrjuje okrevanje slovenskega gospodarstva in vedno večjo zaposlenost. Tako je približno 890 tisoč zavarovancev v pokojninsko blagajno prispevalo za 160 milijonov evrov več kot predlani, kar je seveda vplivalo na manjše prilive iz državnega proračuna. Okoli 60 milijonov evrov so prispevali dijaki in študenti, 50 milijonov evrov pa je zavod prejel od KAD-a. Tako smo v letu 2016 poslovali z izravnanimi dohodki in odhodki v višini dobrih pet milijard evrov in redno izplačevali pokojnine povprečno 614 tisoč uživalcem.

1. januarja 2016 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2B), ki med drugim ureja tudi tako imenovani dvojni status. To pomeni, da lahko zavarovanec, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine, prejema del pokojnine ob istočasni vključenosti v obvezno zavarovanje. S sprejetjem ZPIZ-2B smo dobili ureditev, ki za vse kategorije zavarovancev na enak način ureja uveljavitev pravice do delne pokojnine, do ponovnega vstopa v obvezno zavarovanje in uveljavitev izplačila 20-odstotne starostne ali predčasne pokojnine.

Drage upokojenke, dragi upokojenci! Kljub nadaljevanju finančne in gospodarske krize je pokojninski zavod tudi v iztekajočem se letu redno izplačeval pokojnine približno 608.000 prejemnikom, ne da bi moral za to najemati posojila. Pri tem je k nekaj manj kot petim milijardam evrov, kolikor je v letu 2014 potrebovala pokojninska blagajna za pokritje vseh obveznosti, tudi država v skladu z zakonom prispevala občuten delež, tako da je zavod posloval z izravnanimi prihodki in odhodki.

Čeprav podatki o počasnejšem naraščanju števila novih upokojencev in o postopnem zmanjševanju števila brezposelnih nakazujejo, da se stvari le začenjajo spreminjati na bolje,  pa vseeno ne moremo mimo dejstva, da še vedno več kot 104.000 starostnih upokojencev prejema manj kot 500 evrov na mesec. To pa pomeni, da je gmotni položaj mnogih slovenskih upokojencev precej težak, hkrati pa svoj prispevek k izboljševanju javno-finančnih razmer in okrevanju gospodarstva dajejo že zadnjih pet let, ko so se pokojnine le delno usklajevale ali pa se sploh niso. To se bo nadaljevalo tudi v prihodnjem letu, letni dodatek pa naj bi bil izplačan  vsaj v enakem obsegu kot letos.