Kolagen predstavlja eno izmed pomembnejših beljakovin v telesu. Skrbi za elastičnost kože, upočasnjuje njeno staranje, izsušenost in odpravlja kožne nepravilnosti, pomemben je tudi za lase, sklepe, kite, vezi in mišice.

Kolagen je beljakovina, ki v človeškem telesu deluje kot lepilo, ki veže tkiva. Najdemo ga povsod, še posebej veliko pa ga je v koži, sklepih, vezeh, prebavilih in kosteh. Kolagen pomaga obdržati vlago in elastičnost kože ter tako zmanjšuje videz gubic, mlahave kože in celulita. Preprečuje poškodbe lasnih mešičkov in tako zaustavlja izpadanje las, hkrati pa pospešuje njihovo rast. Pomaga ohranjati mišično maso, ki je zelo pomembna za ohranjanje optimalne telesne teže in varno gibanje.

Konstrukcijske igrače so všeč otrokom in odraslim. Odrasli prepoznajo njihovo didaktično vrednost, saj lahko otroci iz osnovnih elementov sestavijo, kar jim narekuje domišljija, pri tem pa se učijo pomembnih spretnosti. Otroci pa v igranju preprosto uživajo.

Njihova posebnost je, da iz osnovnih elementov sestavimo vedno nekaj novega, izdelek pa lahko razstavimo in igro začnemo znova. Konstrukcijske igrače so zelo ustvarjalne, otrok pa ima vlogo tistega, ki sproti določa, kaj bo nastalo in kako bo svoje zamisli uresničil. Med prvimi so bili osnovni elementi iz nepobarvanega lesa različnih geometrijskih oblik. Velik korak v razvoju teh igrač sta naredila Maria Montessori in Rudolf Steiner, ki sta prva poudarila pomen razvoja otrokovih možganov od rojstva do tretjega leta. Sprva so konstrukcijske igrače iz različnih materialov uporabljali le v vrtcih, postopoma pa so jih začeli tudi prodajati. Zelo priljubljene so bile kamnite kocke Anchor Building Blocks, kjer je bilo iz osnovnih elementov mogoče »zgraditi« stavbe in mostove. Med arhitekti še danes velja za kultno igračo.

Spomin iz otroških dni

Pisane figurice PEZ in bombončki v njih so prava paša za otroške oči, a tudi mnogi odrasli se jim ne morejo upreti. Prodajajo jih skoraj po vsem svetu, marsikdo pa figurice tudi zbira.

Vse se je začelo leta 1927 na Dunaju, kjer je slaščičarsko podjetje Eduarda Haasa III. izdelovalo pepermintove bombone po starem družinskem receptu. Prodajali so jih v priročnih kovinskih škatlicah. Izdelek so poimenovali PEZ, in sicer tako, da so uporabili prvo, srednjo in zadnjo črko nemške besede PfeffErminZ (pepermint). Za škatlico so namerno izbrali obliko, ki je spominjala na vžigalnik, ker so bombone oglaševali kot alternativo kajenju.

Pomanjšana kopija vozička za dojenčke, v katerem otroci vozijo na sprehod svoje punčke in medvedke, ni zelo stara igrača, saj tudi voziček za dojenčke ne obstaja še tako dolgo.

Tisočletja so ženske dojenčke nosile le na rokah, v rutah ali košarasti zibki, privezani na hrbet. Namesto bogatih žensk so otroka nosile dojilje ali služabnice. Zapisi pred letom 1800 govorijo predvsem o »kočijah«, v katerih so vozili kraljeve malčke. Voziček za dojenčka, ki ga potiskamo naprej, poznamo šele po letu 1800. Okoli leta 1860 ga je že morala imeti vsaka bogata meščanska družina, ki je kaj dala nase. Bil je dokaz socialnega statusa, saj si ga revnejši niso mogli privoščiti.

Po skoraj dveh letih življenja s koronavirusom opažajo, da imajo bolniki s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB) bistveno manj poslabšanj te bolezni. Nošenje mask in higiena kašlja sta k temu zagotovo veliko pripomogla. Žal pa je opaziti tudi precej manj gibanja in posledično večjo telesno težo pri bolnikih.

Z ukrepi, kot so nošenje mask, higiena rok in pazljivost glede osebnih stikov, so se pljučni bolniki uspešno izognili okužbam z virusi. Vsekakor je priporočljivo, da se teh ukrepov držijo še naprej. Prav tako naj še naprej vzdržujejo priporočeno medosebno razdaljo, kar velja tudi pri stikih z vnučki in njihovem varovanju, saj se še posebej v jesenskem in zimskem času hitro zgodi, da najmlajši iz vrtca ali šole prinesejo kakšno okužbo. A priporočilo o pomenu primerne telesne dejavnosti velja tudi v času, ko se vsi skupaj skušamo izogniti okužbi s koronavirusom. Strokovnjaki namreč ugotavljajo, da so se pljučni bolniki v času covida-19 manj telesno gibali, na ta račun pa se je povečala njihova telesna teža. Navodilo »ostani doma« je marsikoga med njimi zadržalo na domačem kavču, kar prinaša neprijetne posledice in tudi zdravstvene težave.