Vitamin K2 in srčno-žilne bolezni
Vitamina K1 in K2 imata pomembne naloge v telesu. Vitamin K1 (filokinon) je pomemben dejavnik pri strjevanju krvi, K2 (menakinon) pa aktivira beljakovine, ki usmerjajo nalaganje kalcija na točno določena mesta v telesu.
Vitamin K2 najdemo v živalskem mesu in fermentiranih živilih. Naše telo ga lahko tudi samo proizvaja v črevesju, vendar ima omejeno skladiščno kapaciteto. Pomemben je predvsem zaradi njegove povezave s kalcijem. Kako in kje se kalcij nalaga in uporablja v telesu, vpliva na srčno-žilni sistem, zdravje zob, kosti in ledvic. Pomemben dejavnik tveganja pri razvoju srčno-žilnih bolezni je nalaganje kalcija v arterijskem sistemu. Tvorba oblog (plakov) na stenah arterij lahko privede do tega, da se manjši delci odlepijo, kar povzroči nastajanje...
Pošta Slovenije je zanesljiv partner pri spletnih nakupih
Že nekaj časa se močno povečuje obseg nakupovanja na spletu. Spletno nakupovanje pa je v zadnjem letu, ko je epidemija spremenila tudi naše nakupovalne navade, postalo zelo priljubljena spletna dejavnost tudi med starejšimi.
Postopki spletnega nakupovanja so postali enostavnejši in preglednejši, zato se vse več ljudi odloča za ta način nakupa, saj ne zahteva fizične prisotnosti, omogoča prihranek časa in pogosto tudi denarja. Udobno nakupovanje »iz domačega naslanjača« je mogoče opraviti kadar koli, pogosto spletni nakup zagotavlja večjo izbiro. Spletna prodaja iz leta v leto podira rekord za rekordom in v letu 2021 ne kaže nič drugače. Podatki kažejo, da na spletu poleg oblačil in elektronike vse več kupujemo tudi nekatere osnovne življenjske dobrine. Pred nami so največje pričakovane razprodaje in dnevi ali tedni ugodnih cen, različni predpraznični popusti ter stalne ugodne ponudbe domala vseh domačih in tujih spletnih trgovcev.
-
Po skoraj dveh letih življenja s koronavirusom opažajo, da imajo bolniki s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB) bistveno manj poslabšanj te bolezni. Nošenje mask in higiena kašlja sta k temu zagotovo veliko pripomogla. Žal pa je opaziti tudi precej manj gibanja in posledično večjo telesno težo pri bolnikih.
Z ukrepi, kot so nošenje mask, higiena rok in pazljivost glede osebnih stikov, so se pljučni bolniki uspešno izognili okužbam z virusi. Vsekakor je priporočljivo, da se teh ukrepov držijo še naprej. Prav tako naj še naprej vzdržujejo priporočeno medosebno razdaljo, kar velja tudi pri stikih z vnučki in njihovem varovanju, saj se še posebej v jesenskem in zimskem času hitro zgodi, da najmlajši iz vrtca ali šole prinesejo kakšno okužbo. A priporočilo o pomenu primerne telesne dejavnosti velja tudi v času, ko se vsi skupaj skušamo izogniti okužbi s koronavirusom. Strokovnjaki namreč ugotavljajo, da so se pljučni bolniki v času covida-19 manj telesno gibali, na ta račun pa se je povečala njihova telesna teža. Navodilo »ostani doma« je marsikoga med njimi zadržalo na domačem kavču, kar prinaša neprijetne posledice in tudi zdravstvene težave.
-
Simptomi spodnjih sečil zaradi benigno povečane prostate so posledica različnih vzrokov in dejavnikov. Kažejo se predvsem kot težave pri uriniranju, ki znatno vplivajo na kakovost življenja posameznika.
Znano je, da se prostata, žleza moškega spolnega sistema, v starosti poveča, pri nekaterih več, pri drugih manj. V veliki večini primerov (več kot 95 odstotkov) gre za benigno, tj. nenevarno povečanje prostate. Podatki kažejo, da približno 50 odstotkov moških z benigno povečano prostato razvije simptome spodnjih sečil. Simptomi se kažejo kot težave pri zbiranju oziroma zadrževanju urina, med katere štejemo bolečino in občutek nelagodja pri uriniranju, urgentno in pogostejše odvajanje urina, tudi ponoči, ter občutek nepopolno izpraznjenega mehurja. Lahko se pojavijo tudi težave pri odvajanju urina (obstruktivni simptomi) s težjim začetkom uriniranja, slabim, prekinjajočim curkom in kapljanjem po opravljenem uriniranju.
-
Prosti časoktober '21Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
Kocke, na katerih so črke abecede, veljajo za klasično igračo. Ali ste vedeli, da jih poznamo že več kot 300 let?
O njih je že leta 1693 pisal angleški filozof John Locke v traktatu »Nekaj misli o izobraževanju«, v katerem pravi, da »kocke in igrače, na katerih so črke, naredijo učenje branja in pisanja lažje in bolj prijetno«. V dobi razsvetljenstva so tako dobile status igrače, s katero bodo otroci postali pametnejši. Razširjene so bile predvsem v Angliji. Bile so lesene in manjše od današnjih, spravljene pa so bile v leseni škatli. Otroci revnejših staršev takih kock niso imeli, pa saj tudi igrač sploh niso imeli, razen če jim je kakšno naredil kdo od domačih. Otroštvo, igra in izobraževanje so bili privilegij bogatih.
-
Ognjič že dolgo velja za eno izmed najbolj zdravilnih zelišč, kar jih poznamo. Pozitivne lastnosti ognjiča potrjujejo različne raziskave, zaradi svojih učinkovin pa je zelo priznan tudi v kozmetiki.
Ognjič (Calendula officinalis) je po učinku zelo podoben arniki, predvsem kot zelišče za rane, vendar naj bi bil še bolj zdravilen. Namenjen je zunanji uporabi pri čirih, gnojnih ranah in ranah, ki se težko celijo, kožnih vnetjih, bradavicah, opeklinah, vnetju v ustni votlini in grlu, vnetju očesne veznice. Znano je, da ognjič obnavlja celice. Ne draži kože in je zato uporaben predvsem za občutljivo kožo in kožo, nagnjeno k alergijam. Ognjičevo mazilo krepi tonus kože, ji vrača sijaj in pospešuje kroženje krvi. Deluje proti mikrobom, snovi v njem pa preprečujejo naselitev glivic. Učinkovito je pri zdravljenju suhe kože, pomaga proti vnetjem, odrgninam in opeklinam.
-
Prosti časseptember '21Ljudje Starejši
Z vnuki
Mehanične igračke, ki se navijejo s ključem, so navduševale otroke in odrasle že pred stoletji. Nekoč so bile izredno dragoceni izdelki, celo kot darilo za cesarja.
O čudežnih avtomatih, ki se sami premikajo, poročajo že starogrški pisci. Za Arhitasa iz Tereuma so zapisali, da je naredil lesenega goloba, ki je res letel. Leonardo da Vinci je za kralja Ludvika XII. naredil mehaničnega leva, ki je odprl čeljusti, iz njih pa je prišel šop lilij, kraljevo heraldično znamenje. Galileo Galilei je že kot otrok sam izdeloval mehanične igrače.
-
Zgodbeseptember '21Ljudje Starejši
Kaj imajo skupnega bovški govor, petje na četrtko ter miklavževo? Vsi spadajo v nesnovno kulturno dediščino in so bili pred kratkim vpisani v register nesnovne kulturne dediščine, ki v Sloveniji trenutno šteje 95 enot in 263 nosilcev.
Nesnovna dediščina so nesnovne dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja in veščine, ter z njimi povezane premičnine in kulturni prostori, ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino. Leta 2003 je bila sprejeta Unescova Konvencija o varstvu nesnovne kulturne dediščine.
-
Igrača ladjica, ki prav zares pluje po ribniku sredi parka, je nekoč navduševala otroke. Z njimi so tekmovali, se postavljali in sanjarili, da bodo še sami odpotovali.
Marsikatera je doživela pravi brodolom in za vedno izginila v ribniku. Ko so sredi prejšnjega stoletja čistili velik okrogel ribnik v londonskem Kensingtonskem parku, so v mulju našli več kot 150 potopljenih barčic. Med otroki so bile najbolj priljubljene okrog leta 1920, seveda pa so obstajale že dolgo pred tem. Ljudje so doma izdelovali ladjice, podobne pravim ladjam, tovarne igrač pa so jih začele izdelovati okoli leta 1850. Sprva so bile lesene, ko pa sta les in veter začeli nadomeščati kovina in para, so se spremenile tudi barčice.
PRILOGA Bogata tradicija slovenskega čebelarstva
Prosti časjulij '21Ljudje Starejši
Čebelarski muzej v Radovljici, ki domuje v baročni graščini v starem delu mesta, predstavlja bogato tradicijo slovenskega čebelarstva, te edinstvene kulturne dediščine pri nas. Največje bogastvo muzeja je izjemna zbirka poslikanih panjskih končnic, ki predstavljajo nepogrešljiv del ljudske umetnosti na Slovenskem.
Ljubezen do čebel ima na Slovenskem dolgo tradicijo. Na svetu težko najdemo deželo z naravno in kulturno dediščino, tako prepleteno s čebelarstvom, kot je naša. Posebna skrb za čebele je v preteklosti narekovala nastanek čebelnjakov, ki jih zdaj najdemo v skoraj vsaki slovenski vasi. Čebelnjaki so varno zavetje za posebno vrsto medonosne čebele – kranjske čebele ali kranjske sivke (lat. Apis mellifera carnica ), slovenske avtohtone vrste čebel, ki je del slovenske naravne dediščine.
